1962 Podgora – Cimper pri Matjacovih
Delavci med ročnim tesanjem ostrešja (cimpra) za Matjacov senik (skedən).
Posnetek nam omogoča, da si pogledamo nekaj ročnega orodja, ki jim je bilo v pomoč pri tovrstnem opravilu. Vsa ta orodja so uporabljali tudi gozdni delavci pri obdelavi posekanega drevja in spravilu lesa.
Kako so vozili pesek za zidavo tega senika smo brali v prispevku voz s trugo. Danes pa so na vrsti mojsti pri vezavi cimpra.
Zložen na kup, na roke stesan cimper, smo že videli na sliki Kozarišč.
Oblike ali konstrukcije ostrešij so lahko različne: štirkapnce, na sljeme ali na srajdno ljəgo.
____________________________________________________________
 |
Alojz Škrbec z narobe obrnjeno žatlako tolče po dletu. Tram (ljəga) dobiva svojo končno obliko. |
 |
Cimprman Martin Nelc, po domače Urbanov, pri preciznem delu s kratko sekiro imenovano žatlaka. Žatlake so običajno brušene samo na eni strani. Prav zato so različne za desničarje in levičarje.
Delo in cigareta je bila včasih povsem samoumevna kombinacija. Danes je kajenje ob obdelavi lesa strogo prepovedano. Takratne znamke cigaret: Drava, Morava, Zeta, Ibar, pa še kakšna. Drava so bile najmočnejše. |
 |
Jože v roki drži plenkačo. Plenkača je dvoročna sekira na dolgem toporišču (štilu), s tankim in dolgim rezilom, brušenim na eno stran. Uporabljali so jo za tesanje večjih površin na hlodih ali tramovih. Tudi žatlaha je tesarska sekira, a enoročna s kratkim ročajem. Namenjena je predvsem preciznejšim delom in za špičenje; na primer ostrnic, natkov, kovcev… |
 |
Na tleh, pod at’kovimi nogami, leži cepin, nenadomestljivo gozdarsko orodje. Služi za dvigovanje in premikanje hlodov in težkih tramov po principu vzvoda. Tudi pri cimpranju je bil zelo uporaben. |
 |
Avtor fotografije je Fanči Šarf, ki je bila v ekipi Slovenskega etnografskega muzeja, ki je od 1. do 15. avgusta 1962 izvajala terensko delo po Loški dolini.
Tudi fotografija “Ta pravi furman” je nastala v okviru istega terenskega dela. |
____________________________________________________________
cimpr = pogovorni izraz za ostrešje
cimprman = tesar; mojster, ki izdeluje ostrešja ( veže cimpre)
ljəga = tram, na katerem leži kaj leži ali sloni; del konstrukcije ostrešja
natək = fižolovka, prekla; tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol
kouc = kol; dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet
____________________________________________________________
Fotografija je objavljena na spletni strani Slovenskega etnografskega muzeja pod inventarno številko F0000019/99. Na isti strani sta objavljeni še dve fotografiji istega dogodka (inventarni številki F0000019/98 in F0000019/100).
Ustni vir za gornji zapis sta bila dva Jožeta, Ovsec in Urbiha.
Kraj:Podgora
Datum: prva polovica avgusta 1962
Avtor: Fanči Šarf
Zbirka: Jože Urbiha st.
Skenirano: 16. 9. 2010
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Ko so pri nas bili cimpermani in so delali cimper za skedenj, sem bila vedno pod nogami. Pa me je Brkin iz Cerknice zauhal in zapodil proč. Kaj si le misli, da mene gospodarjevo hči takole proč podi. Ampak kot kaže, sem hotela na vsak način nekaj najti in sem našla.
Malerin – žatlaho sem nesla, ko sem se spotaknila in sama sebe usekala v roko. Štiri leta sem imela in kot pridna punčka sem seveda pomagala prinesti orodje. Veliko krvi se spominjam, in črednika, ki je sedel v kuhinji. Ravno takrat je bila pri nas vrsta za pašo. ”Nič ne jokaj, velike punčke ne jokajo.” mi je rekla mama. Požrla sem solze in prestrašenost in stopila na prtvo stopnico tlačenja čustev. Z leti sem se zelo izmojstrila.
Mama je stisnila zevajočo rano skupaj in jo povila. Zdravnika seveda za take malenkosti nismo potrebovali. Ostala mi je brazgotina na desnem zapestju. To pa sem v šoli s pridom uporabila. Kadar nisem vedela kje je levo in kje desno so oči poiskale brazgotino in sem vedela, ta je desnica.