Skip to content

1962 Podgora – Cimper pri Matjacovih

22. 12. 2010
tags:

Delavci med  ročnim tesanjem ostrešja (cimpra) za Matjacov senik (skedən).

Posnetek nam omogoča, da si pogledamo nekaj ročnega orodja, ki jim je bilo v pomoč pri tovrstnem opravilu. Vsa ta orodja so uporabljali tudi gozdni delavci pri obdelavi posekanega drevja in spravilu lesa.

 

Kako so vozili pesek za zidavo tega senika smo brali v prispevku voz s trugo. Danes pa so na vrsti  mojsti pri vezavi cimpra.

Zložen na kup, na roke stesan cimper, smo že videli na sliki Kozarišč.

 

Oblike ali konstrukcije ostrešij so lahko različne: štirkapnce, na sljeme ali na srajdno ljəgo.

____________________________________________________________

Alojz Škrbec z narobe obrnjeno žatlako tolče po dletu. Tram  (ljəga) dobiva svojo končno obliko.
Cimprman Martin Nelc, po domače Urbanov, pri preciznem delu s kratko sekiro imenovano žatlaka. Žatlake so  običajno brušene samo na eni strani. Prav zato so  različne za desničarje in levičarje.

Delo in cigareta je bila včasih povsem samoumevna kombinacija. Danes je kajenje ob  obdelavi lesa strogo prepovedano.

Takratne znamke cigaret: Drava, Morava, Zeta, Ibar,  pa še kakšna. Drava so bile najmočnejše.

Jože v roki drži plenkačo. Plenkača je dvoročna  sekira  na dolgem toporišču (štilu), s tankim in dolgim rezilom, brušenim na eno stran. Uporabljali so jo za tesanje večjih površin na hlodih ali tramovih.
Tudi  žatlaha je tesarska sekira, a enoročna s kratkim ročajem. Namenjena je predvsem preciznejšim delom in za špičenje; na primer ostrnic, natkov, kovcev
Na tleh, pod at’kovimi nogami, leži cepin, nenadomestljivo gozdarsko orodje.  Služi za dvigovanje in premikanje hlodov in težkih tramov po principu vzvoda. Tudi pri cimpranju je bil zelo uporaben.
Avtor fotografije je Fanči Šarf, ki je bila v ekipi Slovenskega etnografskega muzeja, ki je od 1. do 15. avgusta  1962 izvajala terensko delo po Loški dolini.

Tudi fotografija Ta pravi furman” je nastala v okviru istega terenskega dela.

____________________________________________________________

cimpr = pogovorni izraz za ostrešje

cimprman = tesar; mojster, ki izdeluje ostrešja ( veže cimpre)

ljəga = tram, na katerem leži  kaj leži ali sloni; del konstrukcije ostrešja

natək = fižolovka, prekla; tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol

kouc = kol; dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet

____________________________________________________________

Fotografija je objavljena na spletni strani   Slovenskega etnografskega muzeja pod inventarno številko F0000019/99. Na isti strani  sta objavljeni še dve fotografiji istega dogodka (inventarni številki F0000019/98 in F0000019/100).

Ustni vir za gornji zapis sta bila dva Jožeta, Ovsec in Urbiha.

 

 

Kraj:Podgora
Datum: prva polovica avgusta 1962
Avtor: Fanči Šarf
Zbirka: Jože Urbiha st.
Skenirano: 16. 9. 2010
Oblika: fotografija

One Comment leave one →
  1. 22. 12. 2010 17:22

    Ko so pri nas bili cimpermani in so delali cimper za skedenj, sem bila vedno pod nogami. Pa me je Brkin iz Cerknice zauhal in zapodil proč. Kaj si le misli, da mene gospodarjevo hči takole proč podi. Ampak kot kaže, sem hotela na vsak način nekaj najti in sem našla.

    Malerin – žatlaho sem nesla, ko sem se spotaknila in sama sebe usekala v roko. Štiri leta sem imela in kot pridna punčka sem seveda pomagala prinesti orodje. Veliko krvi se spominjam, in črednika, ki je sedel v kuhinji. Ravno takrat je bila pri nas vrsta za pašo. ”Nič ne jokaj, velike punčke ne jokajo.” mi je rekla mama. Požrla sem solze in prestrašenost in stopila na prtvo stopnico tlačenja čustev. Z leti sem se zelo izmojstrila.
    Mama je stisnila zevajočo rano skupaj in jo povila. Zdravnika seveda za take malenkosti nismo potrebovali. Ostala mi je brazgotina na desnem zapestju. To pa sem v šoli s pridom uporabila. Kadar nisem vedela kje je levo in kje desno so oči poiskale brazgotino in sem vedela, ta je desnica.

Dodajte komentar

%d bloggers like this: