1966 Cerknica – Šene Mici

“Lej jo, Šene Mici«, so imeli navado pomenljivo reči starejši, kadar so srečali  Marijo Gorše, ko je le-ta vedrega duha in urnih korakov hitela po svojih opravkih.  Šele čez čas sem dognala pomenljivi pomen besed, namreč, da je Marija tisti čas veljala za eno najstarejših, če ne najstarejšo Slovenko.  Pa navzven tega ni prav nič kazala, saj je bila bolj živahna kot večina starostnikov, ki sem jih poznala.

____________________________________________________________

Nadimek “Šene  Mici” se je Marije oprijel zaradi njene mladostne lepote, povod pa je bila šala imenitnega gospoda, ki je rad zahajal v gostilno, kjer je delala; in jezičnost ljubosumnega poštarja, ki je vest razširil naokrog,  čeprav Marija tega ni prav rada videla. Lepotica tudi ni marala za številne snubce in je ostala vse življenje samska, češ da »dobrega fanta ni našla, slabega pa marala ni«. Le redkokdaj  je drugim žalostna priznala, da je bil resničen vzrok njenega stanu prerana smrt fanta, s katerim se je nameravala poročiti.

V svojih poznih letih je bila Marija medijsko zelo zanimiva, zato iz priloženih časopisnih člankov lahko izvemo marsikaj  o njenem dolgem, a preprostem življenju.  Kdo ve, morda je pa skrivnost dolgega življenja ravno v skromnosti in zmernosti?

____________________________________________________________

	Marija je bila izučena šivilja,  delala pa je tudi v Werlijevi gostilni in trgovini. Bila je vesele narave, bolna pa nikoli prav zares. Tudi v poznih letih je rada je zahajala na Slivnico med borovce in doma urejala rože. Rada je prebirala časopise, saj jo je zanimalo aktualno politično dogajanje. Ni pa marala ljubezenskih romanov in vsaj svojih zadnjih dvajset let ni prebrala prav nobenega. Preden je v peči podkurila s starim časopisom,  pa ga je prej prav rada še enkrat prelistala.
	Marija je bila rojena  v Mesojedčevi hiši, zato najbrž ni naključje, da ji je prav Mesojedčev France, sosed onkraj mostu, za njeno častitljivo stoto obletnico izročil simbolično darilo – culico dobrot. Fotograf ju je ob tej priložnosti ujel na hišnem pragu njenega domovanja.
	Večino svojega življenja je preživela v svojem rojstnem kraju. Njen dom je bil v Milavčevi hišici pri mostu, na hišni številki 38. Ko so hišo podrli, da so zgradili bloke za delavce bližnje tovarne, se je tudi Marija preselila v  blok ob Cerkniščici. Do visoke starosti 103 leta je sama skrbela zase, občasno pa so ji pomagali bližnji sosedje.

____________________________________________________________

Tovariš, 11. 6. 1968

Tedenska tribuna, 4. 9. 1968

____________________________________________________________

Slovarček:

• Šene= nem. Schoene = lepa

____________________________________________________________

Viri:

• Tovariš, dne 11.6.1968
• Tedenska tribuna, dne 4.9.1968
• Cerknica in njeni ljudje, Tone Kebe, 1994, samozaložba, stran 275 (o Schoene Mici)
• Slika 1960 Pred delikateso prikazuje Werlijevo trgovino, v hiši preko mosta pa se vidi tudi Marijin dom

Kraj: Cerknica
Datum: maj 1966
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Jože Žnidaršič st.
Skenirano: 2.2. 2011
Oblika: fotografija