1930 Lož — Razglednica Kalvarije v Križni jami

Na Bloški Polici se cepita cesti za Ribniško in Loško dolino. Desna udobno zvije navzdol proti Ložu. Avto se pelje skoraj sam. Ni treba pospeševati, sicer lahko spregledamo obcestno tablo, ki opozarja na enega najimenitnejših lokalnih naravnih spomenikov, na Križno jamo. Gre za podzemeljski vodni sistem na robu Loške doline, ki z dolžino 8.230 metrov pomeni tretjo najdaljšo podzemeljsko jamo v Sloveniji. Znana je postala proti koncu 19. stoletja, ko so v njej našli veliko ostankov jamskega medveda. Očitno pa je bila poznana že v paleolitiku in takratni okoličani so vanjo hodili po vodo. Jamarji so se ji posvetili zlasti pred drugo svetovno vojno. Prvi je jamo opisal J. Zörrer leta 1838, pozneje sta pisala o njej A. Schmidl in F. Hochstetter, nazadnje pa temeljito leta 1986 še Matjaž Puc. Vhodu na višini 638 metrov sledi deset metrov široka podorna Cerarjeva dvorana, ki se na levi strani končuje z več razpokami in brezni.

Glavni rov sicer vodi proti vzhodu v povirje Bloške planote, od koder se podzemne vode po še skrivnih poteh prelivajo v izvire Šteberščice in v Cerkniško jezero. Podzemna rečica se razširja v dvaindvajset temnozelenih jezerc. Posebno čarobno je trinajsto. To je pravzaprav sotočje dveh vodnih krakov, nad katerim se vzpenja slikovito zasigana Kalvarija, po njenih pobočjih pa preko ljubkih tolmunov polzi voda v kadunjo pod njo. Skozi Pisani in Matjažev rov se lahko s čolni prebijemo še do podorne Kristalne gore, ki ji sledi zasuti Koralni rov. Severni vodni krak obiskovalcev, razen vnetih jamarjev, ne očara. Zaradi ilovnati nanosov je dobil neugledno ime Blata.
____________________________________________________________

V jami živi vrsta drobnih jamskih živalic, med katerimi pa pogrešamo človeško ribico. V Križni jami je ne najdemo, zato pa se nam podzemlje odkupi s številnimi ostanki jamskih medvedov. Menda so našteli kosti kar sto živali. Iz njih so lahko sestavili dve popolni okostji, ki sta sedaj na Dunaju. V Cerarjevi dvorani je del ostankov posebej predstavljen, veliko pa jih najdemo kar  zasigane, zlasti v Medvedjem rovu, ki je bil topleji in so se te živali v njem še posebej rade zadrževale. Vodniki radi pokažejo tudi sledove medvedjih poti, ob katerih so skale zglajene zaradi tisočletnega drsanja medvedjih kožuhov. Radio-karbonske meritve organskih ostankov kažejo starost 170.000 let. Začetnih 300 metrov vhodne jame z medvedjimi ostanki in številnimi netopirji podkovnjaki, ki so tukaj še vedno naseljeni, si lahko ogledamo brez posebnih težav.

____________________________________________________________

	Če pa hočemo podzemlje Križne jame zares doživeti, si moramo privoščti vsaj štiriurno pustolovščino v jamarskih kombinezonih in čolnih v spremstvu vodnikov. Kljub temperaturi 8 stopinj ni nevarnosti, da nas bi zeblo. Pri veslanju in prenašanju čolnov preko kamnitih ovir se bomo pošteno prepotili. Kdor nima dobrega ravnotežja lahko tudi štrbunkne v vodo. Zato pa bomo na samotnem avanturističnem potovanju lahko videli lepote, ki si jih boječi turisti ne morejo privoščiti. Spremljale nas bodo lepo zasigane stene, skalne čeri, kamniti in zaresni slapovi, igre barv na vodni gladini.
	Mimo bo pripeljala piratska ladja, pristali bomo v Beneškem pristanu, v višino bodo zakipeli stalagmiti prelepe Kalvarije, občudovali bomo mogočnost Matjaževih stebrov. Kamniti križ na Kristalni gori nas bo spomnil, da se pravzaprav 250 metrov nad nami, na Križni gori, pne pod nebo neki drugi križ, delo človeških rok, ki je morda bolj obiskovan. a se kljub svojemu pomenu še zdaleč ne more primerjati z ustvarjalnostjo podzemnega sveta.
	Križna jama ima svoje nadaljevanje, do katerega vodi pot skozi 70 metrov dolg vodni sifon, ki se ga jamski potapljači še niso upali lotiti. Zato se jamarji spuščajo vanj skozi t. i. Dihalnik v Grdem dolu. Novo Križno jamo so odkrili šele leta 1991 in je zaradi varovanja notranjosti zaprta za obisk. Njena značilnost je kontrast med zlatorumeno sigo in črnimi skalami, ki so prevlečene z manganom. Tudi tukaj nas spremlja podzemeljska reka in nas navdušuje z lepimi slapišči. Večji slapovi so trije. Najvišji med njimi meri sedem metrov. Za jamo skrbijo jamarji iz vasi Bloška Polica ob križišču poti na Bloke in Loško dolino.

Slovarček:

• stalgmit — kapnik, ki raste od spodaj navzgor, (m — kot mama, ki je spodaj)
• stalagtit — kapnik, ki raste od zgoraj navzdol, (t — kot ata, ki je zgoraj)

____________________________________________________________

Viri:

• Drago Kolenc: Dober dan, Krpanova dežela, Postojna 2006, strani 130 — 133.

Kraj: Cerknica
Datum: neznan
Avtor: Vekoslav Kramarič
Zbirka: Slovenski etnografski muzej, zbirka Vekoslav Kramarič, št. slike:  Krizna jama in Jame-Križna jama
Skenirano:

• 24. 1. 2011
• 13. 1. 2009 Jame-Križna jama

Oblika: skeniran negativ in razglednica