Skip to content

1921 Ljubljana – Nastop cerkniških sokolov v Trnovem

29. 05. 2011

Cerkniški sokoli so leta 1921 nastopili v Ljubljani. Ljubljanski fotograf  Hugon Hibšer je naredil ta posnetek zgodaj popoldne nekega poletnega, najbrž nedeljskega sončnega dne v Trnovem. Trnovo je ljubljansko predmestje, kjer so prebivalci pridelovali solato in jo prodajali na tržnici. Predvsem pa je Trnovo znano po več znanih Slovencih, ki so živeli v njem. To so bili Rihard Jakopič, Jože Plečnik in drugi. V cerkvi, katere oba zvonika se dvigata v ozadju, je bil nekaj let Fran Saleški Finžgar župnik. Znana je tudi s pomočjo Franceta Prešerna, saj je ravno v tej cerkvi prvič opazil Julijo Primic.

____________________________________________________________

Telesna vzgoja naroda je podlaga za njegov duševni razvoj. Kulturni razvoj in propad narodov je bil vedno v vzročni zvezi s telesno kulturo narodov. Sokoli so bili vzgajani v izrazito patriotičnem duhu. Sokolstvo je vzgojilo vrsto vrhunskih telovadk in telovadcev. Med telovadci izstopajo Peter Šumi, Leon Štukelj, Josip Primožic in Stane Derganc. Vključitev v sokolsko organizacijo, ki je z uveljavitvijo kraljeve diktature leta 1929 postala celo eden od nosilnih stebrov nove jugoslovanske ideologije, je omogočala posamezniku osnovo za napredek.
Če upoštevamo številne skupinske sokolske nastope, s katerimi je hotela sokolska ideologija manifestativno izražati družbeni korporativizem, spoznavamo, da je vloga posameznika le redko stopala iz sence kolektivizma. Skupinske sokolske koreografije na številnih zletih in drugih manifestacijah so razumljivo reducirale vlogo posameznika.Moške proste vaje so prinesle veliko novih gibov in kombinacij, ki so predstavljale večjo estetsko vrednost v primerjavi s starimi in togimi sestavami.
Narodne sokolske organizacije (slovenska, hrvaška in srbska) so se združile v enotno sokolsko organizacijo na Vidov dan 28. junija 1919 na zborovanju v Novem Sadu pod geslom: en narod, ena država, eno sokolstvo. Sedež je postala Ljubljana, ker je imela najprimernejšo infrastrukturo. V mednarodnem tekmovalnem pogledu je bilo obdobje od leta 1922-1930 »zlata doba« slovenskega sokolstva, ko so slovenski telovadci v jugoslovanskem dresu uspešno nastopali na treh olimpijskih igrah in štirih svetovnih tekmovanjih.

____________________________________________________________

Viri:

  • Janez Valant: Zgodovina športnih društev od 1919 do danes, FF Ljubljana 2008,
  • Borut Batagelj: Marta Pustišek (1917 — 1966) — portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem.

Kraj: Ljubljana
Datum: 1921
Avtor: Hugon Hibšer, Ljubljana
Zbirka: Mima Kristen, hrani Tone Urbas
Skenirano: 13. 12 .2010
Oblika: dve fotografiji

Advertisements

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s

%d bloggers like this: