Nova vas 1969/70 7. razred
3. 06. 2011
V sedmem razredu smo se fotografirali na šolskem igrišču za šolo. V ozadju se vidi šola z zadnje strani. Na desni je še dodatno leseno poslopje. Mislim, da je to drvarnica, kjer smo imeli shranjena drva.
____________________________________________________________
Takrat šola še ni imela centralne kurjave. Vsaka učilnica je imela visoko zeleno peč v obliki valja, poleg nje je bil velik zaboj – kišta, kamor je bilo potrebno prinesti drva za kurjavo iz drvarnice. Za to je bil zadolžen dežurni učenec, ravno tako pa tudi za kurjenje in nalaganje drv. Tako je bilo včasih v učilnici mraz, včasih pa tako vroče, da smo morali odpreti okna. Spomnim se, da nas je nekoč zasačil ravnatelj in nas okregal, da mečemo dragocena drva skozi okno, ko smo uravnavali temperaturo z na stežaj odprtimi vsemi okni v učilnici. Včasih je pozimi zapadlo toliko snega, da šolski avtobus ni vozil. Takrat nas je v šolo prigazilo le nekaj učencev iz najbližnjih vasi. Posedli smo okrog peči, si sušili mokra oblačila in se pogovarjali. Tedaj je bilo v šoli še prav posebej lepo.
____________________________________________________________
Napisala: Boža Toni
Kraj: Nova vas
Datum: pomlad 1970
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Boža Toni
Skenirano: 15. 5. 2011
Oblika: fotografija
One Comment
leave one →
Včeraj smo se zbrali ob 40. obletnici konca osnovne šole pri Miklavčiču na Blokah. S svojo prisotnostjo sta nas počastili tovarišici Brona Žurga in Kristina Hace. Imeli smo čudovit večer, ki smo ga podaljšali še dolgo v jutro. Ob obujanju spominov se je utrnila tudi kakšna solza sreče. Tovarišica Brona nam je popestrila večer z lepim govorom. Branko nam je prinesel ročno izdelane spominke. Dušan nas je presenetil, ko je raztegnil svojo harmoniko, tako smo tudi peli in zaplesali. Prišla sta tudi sošolca iz Žirov in Kranjske gore. Večer je prehitro minil, še veliko smo si imeli za povedati. Nikakor se nismo mogli posloviti. Ko smo se razšli, smo si obljubili, da se kmalu spet srečamo.