Skip to content

1942 Rab – Raztovarjanje ladje

28. 02. 2012

Fotografija je nastala med drugo svetovno vojno leta 1942 na otoku Rab, kjer je italijanski okupator interniral zavedne Slovence.

Pred leti je bila na TV oddaja o koncentracijskem taborišču na Rabu v kateri je o življenju v internaciji pripovedoval možakar, katerega imena še ne poznamo, je pa na tej sliki drugi z leve. O njem vemo le to, da je živel nekje na Blokah. Drugi z desne pa je verjetno Lojze Martinčič  (Grajšovski ).

Rab je otok v Jadranskem morju, ki so ga aprila 1941 okupirali Italijani. Od julija 1942 pa do 9. septembra 1943 je bilo na otoku pri Kamporju italijansko koncentracijsko taborišče, skozi katerega je šlo mnogo interniranih Slovencev, od katerih jih je od bolezni in lakote pomrlo 4.400.

Od januarja 1943 je v taborišču delovala OF, ki je politično organizirala večji del internirancev, ki so ob kapitulaciji Italije razorožili okoli 2.200 italijanskih vojakov in formirali slovensko Rabsko brigado, ki se je v naslednjih dneh izkrcala pri Senju na kopno. Tedaj so bile na Rabu pod poveljstvom 2. pomorsko-obalskega sektorja mornarice NOVJ formirane razne pomorske enote, ki so bile januarja 1944 premeščene na Dugi otok.

Marca 1944 so Rab zasedle nemške čete, 12. aprila 1945 pa so ga končno osvobodili Kvarnerski odred pomorske pehote in enote 9. divizije NOVJ.

Italijanski okupatorski stražar s karabinko na rami straži Slovence pri raztovarjanju.
Na fotografiji so interniranci rabskega taborišča v spremstvu italijanskih stražarjev. Raztovarjali so ladjo, ki je pripeljala hrano kot pomoč mednarodnega Rdečega križa.Fotografijo nam je poslal gospod Gorazd Štenta. Na tem segmentu je drugi z desne njegov oče Anton Štenta iz Žerovnice.  Na sliki je nekaj sokrajanov iz Žerovnice, med njimi tudi Antonov brat Matija.
V slovensko Rabsko brigado sta stopila tudi Anton in Matija Štenta. Anton Štenta je kasneje kot partizan deloval na partizanski komandi v Velikih Laščah, njegov brat Matija pa je bil v XIV. diviziji.

Po končani vojni je Anton Štenta do smrti leta 1975 živel v Mariboru.

Na hrbtno stran fotografije na papirju Agfa je skrbna roka zapisala kraj in leto težkega časa, ki so ga morali prestati zavedni Slovenci.

____________________________________________________________

Viri:

  • Gorazd Štenta, Maribor,
  • Mala splošna enciklopedija, Tretja knjiga, stran 185, ČGP Delo, Ljubljana 1976,
  • Leksikon CZ, stran 809, ČGP Delo, Ljubljana 1973.

Kraj: Rab
Datum: 1942
Avtor: neznan
Zbirka: Gorazd Štenta
Skenirano: 9. 1. 2012
Oblika: skenirana datoteka

8 komentarjev leave one →
  1. Anonimnež permalink
    28. 02. 2012 08:29

    Že večkrat sem bil na letnem dopustu na otoku Rabu na različnih krajih vendar vedno obiščem pokopališče taboriščnikov in prižgem eno svečo v njihov spomin.Tam pokopani imajo vsak svojo tablico z napisom in ko te prebiraš zaslediš zelo veliko preimkov ki so znani iz naših krajev.
    Ko pa sem bil enkrat na Mašunu sem zagledal na bližnji stavbi ploščo kjer piše da so rabski taboriščniki tukaj ustanovili Rabsko brigado.

    Všeč mi je

    • Anonimnež permalink
      28. 02. 2012 09:21

      Samo iz Bločic je bilo na Rabu sedem oseb od teh jih je šest umrlo na Rabu.

      Vrnil se je samo brat moje mame Matija Kovačič borec 14. divizije ki je bil kasneje ubit v Belih vodah nad Šoštanjem skupaj z pesnikom Karlom Destovnikom Kajuhom.
      Pokopanih je bilo 114 borcev 14.divizije v skupni grob na pokopališču Šoštanj.Ker pa se je pokopališče zaradi podzemnih izkopov rudnika Velenje pogreznilo so ostanke padlih borcev prekopali na pokopališče v Velenju kjer počivajo v skupni grobnici.

      Všeč mi je

  2. Janja Kozarka permalink
    28. 02. 2012 08:58

    Lojzeta Martinčič, Grajšovskega smo že sprečali na teh straneh in sicer: https://stareslike.cerknica.org/2012/01/03/1934-grajsevka-druzina-martincic-iz-grajsevke/

    Všeč mi je

  3. Gorazd Štenta permalink
    29. 02. 2012 00:11

    Lojze Martinčič Grajšovski je tudi na fotografiji poroke v Podgori 1939 : https://stareslike.cerknica.org/2012/01/09/1939-podgora-poroka/

    Všeč mi je

  4. 29. 02. 2012 09:33

    Prvi izrez je odličen. BIla bi lahko zelo dobra samostojna slika.

    Ta izrez mi nekaj dni ni šel izpred oči. Izgleda bolj karikatura, kot pravi vojak. Zdelo se mi je, da sem ga že nekje videl. Potem pa sem se spomnil, da so bili tako verjetno upodobljeni Italjanski vojaki v prvi izdaji Seliškarjeve knjige Mule. Seveda pa še vedno nisem čisto gotov, saj knjige nisem imel v rokah približno pol stoletja. (http://sl.wikisource.org/wiki/Mule)

    Všeč mi je

  5. 9. 06. 2015 09:53

    Fotografija mi je znana, pokazal mi jo je nekdanji rabski interniranec Stane Kirn, ki je tudi na sliki (skrajno desni, če se ne motim). Fotografija naj bi bila iz zgodnjega poletja 1943 in ne iz leta 1942. S pomladjo 1943 so najslabotnejše internirance premestili v druga taborišča (Gonars, Visco, Renicci ipd.), tisti, ki so ostali pa so se zlagoma namestili v barakah, ki so v tem letu nadomestili šotore. Prehranske, bivanjske in higienske razmere naj bi se v tem letu tudi bistveno izboljšale, tudi iz slike je razvidno, da interniranci niso več okostnjaki.
    Leto 1942 pa je bilo res kalvarija za številne internirance, marsikateri so umirali za posledicami skrajnega fizičnega in psihičnega izčrpavanja v drugih taboriščih in tudi po prihodu domov.

    Lep pozdrav,
    Urška Strle

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1938 Sarajevo — “Mernička” četa (1) « Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: