1914 Nadlesk – Semín

En sejem (semín)  je bil v spomladanskem in  še eden v jesenskem času. Stojnice so stale  v samem centru vasi Nadlesk, vse od Kozlove pa do Mekuzave hiše, mi je razložila Ivanka. Na sejmu si dobil vse, kar je bilo v tistem času moč kupiti;  od čevljev do pujsa (od čižmu do prasca). Danes bi rekli od šivanke do slona. Trgovanje je bilo precej živahno. Dosti in raznovrstno se je prodajalo in tudi kup0valo.

Otroci so se  sejmov vedno veselili. Očke so pasli na vsakovrstni robi, tujcih, še posebej skrbno pa so obelgali stojnice, kjer so bile na prodaj tako željene slaščice. Moja pripovedovlka Ivanka pa ima na ta dan tudi drugačne spomine.

Na tak dan je ata prosila za krono, za kaj drugega kot za pusrle (velik medenjak). Mlajši bratec France je neutolažljivo jokal, zato ga je pestovala (cərtala)  v naročju. Njena pozornost je bila na bratcu in želji, da čimprej pride do slaščice. Mimo je pripeljal dvojni voz. Na prvem vozu je bila naloža jezerina iz jezera, drugi voz, zadaj (zat)  pa je bil prazen, pravzaprav je bil na njem  zaboj (kišta) za pujske, poleg pa so sedele še tri ženske.

Ivanka je spregledala drugi voz, ženske na vozu pa tudi niso bile pozorne na malo deklico, saj so bile preveč zaposlene z  ogledovanjem štantov. Ivanko je zadel voz (uz) in je padla. V strahu Franceta ni spustila  iz rok, zato se je na grušču (šwodrə) močno popraskal  po celem obražčku. V ustih je ravno žvečil košček suhe slive (čjəšpe). Ker starši tega niso vedeli, so bili sprva prepričani, da mu je strlo jezik.

Ivanka pa si je kolena odrgnila do kosti. Prva pomoč za njena obtolčena in zamazana kolena je bilo polivanje rane z domačim žganjem (šnopsam).  Poškodba je bila tako globoka, da celih 14 dni ni mogla v šolo in še do danes so ji ostale brazgotine.

____________________________________________________________

štant in žandarji	Velika stojnica (uorng štant) – najbrž je od kakšnega ribənčana, saj so poleg postavljeni različni leseni škafi – ribniški suhorobarski izdelek. Žandarji skrbno opazujejo dogajanje. Zadolženi  so bili  za red, lovili so tatove in zmikavte ter pijance, če so ti  delali zgago. Žandarmerija je bila v mestu Lož. Tja so odpeljali tiste, ki so prislužili zapor (zatvor).Tisti bolj oddaljeni in premožnejši so se na sejem pripreljali s kolesom in nahrbtnikom  (ruzakam na ramə).
	Volovska vprega, kolesarji, kupci, firbci, otroci, pa trgovci, prodajalci, krošnjarji, žandarji… Na sejmu je bilo vedno živahno
	Prodajali so praktično vse, kar je bilo v tistem času moč prodati.  Slaščico je bilo moč kupiti za 1 krono.  Ena med temmi dobrotami je bil velik medenjak, imenovali so ga pusrlə. Med drugim je bila na prodaj tudi suha roba iz Ribnice, čevlji iz Tržiča, male pujske so prodajali domačini (iz fare). Na prodaj je bilo tudi blago in izdelki(manufaktura).  Celo šivalni stroj (mašino) se je dalo kupiti.
	Nevešč pisanja je  razglednico (kartico) obrnil narobe in s tintnim svinčnikom zapisali: Gospod Franc Bavec, Dvorska straža, __ Topola “Najlepša hvala za prejeto kartico” . Z drugim pisalom pa je  otrok vadil pisavo in ime zapisal kar z malimi začetnicami: žnidaršič ivana

____________________________________________________________

Slika je objavljena tudi v  knjigi: Kebe Janez: Loška dolina z Babnim poljem, Lj. 1996, na strani 367, z naslednjim komentarjem: Sejem v Nadlesku pred prvo svetovno vojno. Hiša, krita s slamo (na desni), je Jeriševa.

____________________________________________________________

Slovarček:

• semín = sejem
  
• cərtat = pestovt, carkljat
• zat = zadaj
• uz = voz
• šwodər = makedam
• čjəšpe = slive
  
• šnops = domače žganje
  
• zatvor = zapor
• ruzak = nahrbtnik
• iz fare = domačini, doma  iz domače fare – župnije
  

____________________________________________________________

Viri:

• Ivanka Mulec

Kraj: Nadlesk
Datum:  pred prvo sv. vojno (glej Kebetovo knjigo)
Avtor: neznan
Zbirka: družina Šumrada, Nadlesk
Skenirano: 5. 11. 2011
Oblika: fotografija