1969 Cerknica — Delavske športne igre — balinanje
Balinanje je igra dveh ekip ki se sračata na balinišču. Igalci se poskušajo s svojimi kroglami čim bolj približati kroglici, imenovani balinček.
Krogle imajo premer med 7 cm in 8 cm, izdelane so iz kovinskih zlitin. Balin ima 3 cm premera in je navadno lesen.
Na Delavskih športnih igrah leta 1969 so se tekmovalci pomerili tudi v balinanju.
V igri, ki jo prikazuje ta fotografija, sta igrali dve ekipi s po tremi tekmovalci, kar je vidno iz števila krogel na balinišču. Pri nas seveda balinišču ne rečemo balinišče, ampak lepo popačeno balinplac.
Tone Šajn, v značilni drži balinarja, je kroglo ravno vrgel. Vrgel jo je z levo roko.
Zanimivo je opazovati balinarje potem, ko vržejo kroglo. Balinar, gleda za vrženo kroglo in se nagiba kot, da bi hotel še potem, ko krogle nima več v oblasti, vplivati na smer njenega kotaljenja. Mnogokrat se balinar tudi ustavi, ko teče za kroglo v tistem trenutku, ko naj bi se ustavila tudi krogla. Krogla pa sledi fizikalnim zakonitostim in ne želji balinarja.
Tega leta so bile Delavske športne igre v Cerknici v organizaciji tovarne Brest. Poleg balinanja je bilo na programu tudi igranje šaha, odbojke, streljanje z zračno puško, kegljanje, kros in ocenjevalna vožnja z avtomobili in mopedi.
 |
Imenovanje prisotnih gre od leve k desni.
|
 |
|
 |
|
 |
Fotografija je nastala 1. 5. 1969 na Brestovem balinišču v Cerknici pod kegljiščem.Prva tri mesta v balinanju so dosegle naslednje ekipe:
Ni kaj dodati podatkom na hrbtni strani stare fotografije. |
____________________________________________________________
Viri:
- Brestov obzornik, 31. 7. 1969,
- Leksikon Sova, CZ Ljubljana, 2006
- Leksikon CZ, ČGP Delo, Ljubljana, 1973.
Kraj: Cerknica
Datum: 1. 5. 1969
Avtor: neznan
Zbirka: Arhiv Brestovega obzornika
Skenirano: 30. 8. 2011
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Dušan ali bi bil možakar ki čepi Urbanov Janez. Stane Baraga pa je bil bol poznan kot Žlabrov stane iz Podskrajnika
Zgodilo se je, da je balinar, potem ko je v svoji veliki vnemi za prevzem punta, tekel za kroglo ter ji z nagibanjem telesa hotel spremeniti smer (je krajmal kuglo) in pri tem ni videl kam teče, padel ven čez rob balinišča. K sreči se je končalo brez večjih posledic za balinarja, krogla pa je svojo pot itak končala po svoje. Sam sem bil priča takemu primeru. Balinar je, imena nebi pisal, saj je bil že takrat deležen s »strokovnih« komentarjev
soigralcev, padec uspešno prestal brez posledic. Zato je takoj dal za rundo, ki sem jo šel jaz iskat na kegljišče. Pri tem moram poudariti, da sem za uslugo, ker sem balinarjem prinesel pijačo, tudi sam dobil sladoled (kornet ali lučko), ki se je prav tako prodajal na kegljišču. Dostikrat je bil to način kako priti do sladoleda in tudi zaradi tega smo “mulci z blokov” zvečer hodili na balinplac. Skorajda ni bilo večera brez pošteno zasluženega sladoleda.