1910 Križna gora – Razglednica

Križna gora, hrib nad severnim robom Loške doline z nadmorsko višino 875 m, je razgleden vrh, ki se nahaja nad vasema Sveta Ana in Podlož. Z vrha, na katerem stoji romarska cerkev svetega Križa, je lep pogled proti bližnji Racni gori, Snežniku in Loški dolini ter na drugo stran na Cerkniško jezero oz. polje.

____________________________________________________________

Iz romarske bukvice križnogorskega organista Repovža:

“Romar lubi,

bolnik tudi,

pridi sem pod sveti Križ,

te zagvišam,

de boš vslišan,

prosi vse,

karkul želiš.”

____________________________________________________________

	Na izrezu slike je cerkev sv. Križa na Križni gori. Tudi oblika same cerkve, če jo pogledamo s ptičje perspektive, je v obliki križa. Po ljudskem izročilu je bil na mestu, kjer stoji sedanja cerkev, prej velik križ. Ob njem so se verniki zbirali k molitvi. Nastanek prve cerkve sega v čas križarskih vojn. Prvotna cerkev je bila dosti manjša. Božjepotna je po letu 1743, ko so do nje postavili 13 kapelic križevega pota in blagoslovili slike v njih. 14. postaja je v cerkvi. Zaradi številnih romarjev iz različnih krajev so leta 1750 zgradili večjo, poznobaročno cerkev.
	Cerkev bi ostala skrita v množici podobno lociranih romarskih svetišč, če je ne bi krasile slike Fortunata Berganta,ki predstavljajo monumentalen in pretresljiv pasijonski cikel. Glavni oltar je bil narejen leta 1763. Slika Križanega z Marijo Magdaleno v glavnem oltarju nosi isto letnico. Bergantove slike so tudi v dveh stranskih oltarjih.
	Okoli 120 let (do leta 1863) so na gori stanovali dušni pastirji, ki so se imenovali kurati.
	Na razglednici je na eni od petih slik romarska hiša oz mežnarija. Danes v spomin na stare čase obstaja samo še zaraščeno zidovje. Leta 1865 je neki učitelj takole popisal binkoštni shod: “Zvečer pridem na Križno goro, večernice so minule, ljudje se ali domu povračujejo ali ostajajo na gori. Poslednjim se tudi jaz pridružim in čakam na gori druzega dne, velicega praznika prihoda sv. Duha. K zjutranjem cerkvenem opravilu se zbira in prihaja ljudstvo iz vseh krajev. Cerkev je bila natlačena, ljudje so se pa vendar veliko lepše in pobožnejše obnašali, kakor se vidi sim ter tje o takošnih prilikah. Po zjutranjem opravilu se ljudje razidejo. Križna gora je v starotrški fari v Ložu in g. duhovniki te fare opravljajo tam službo božjo ob shodeh. Po gori do cerkve je 14 postaj ali stacionov sv. križevega pota, slike v znamenjih so še dosti lepo na platnu po Firihovem izpeljane. Pri cerkvi so imeli zmirom duhovnika in pobožnih romarjev se tu nikdar ne manjka. Nekoliko nižje je pa cerkev sv. Ane in dvoje hiš.”
	Križna jama leži ob vznožju Križne gore, v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto. Jama je med kraškimi jamami znana v svetovnem merilu zaradi podzemnih jezer. Le-teh je v Jezerskem in Pisanem rovu 22, skupaj z rovom Blata pa več kot 40. V Križni jami je eno izmed največjih nahajališč okostij jamskega medveda v tem delu Evrope. Do leta 2000 je bilo v njej odkritih kar 45 podzemnih živalskih vrst, kar jo po pestrosti uvršča na 4. mesto na svetu. izpred Križne jame vodi približno 30 min prijetne, gozdne peš poti do vrha Križne gore
	Kunstanstalten Josef Mülle, G.m.b.H., München

Razglednica je objavljena že v knjigi  Janeza Kebeta: Loška dolina z Babnim Poljem I, na strani 174;

____________________________________________________________

Viri:

• wikipedia.org – Križna jama
• wikipedia.org – Križna gora
• Kebe, Janez: Loška dolina z Babnim Poljem I; Ljubljana 1996
• http://www.kam.si/romarske_cerkve/stran-18.html

Kraj: Križna gora
Datum: tiskana okoli leta 1910 v Münchnu
Avtor: založnik razglednice Josef Mülle
Zbirka: Župnišče Stari trg
Skenirano: 29. 7. 2012
Oblika: razglednica