Stari trg 1933/34 3.b razred

Slika je nastala pred staro šolo v Starem trgu, kjer zdaj domuje Občina Loška dolina. Učiteljica Julijana Turk je bila moja sovaščanka, doma iz Loža. Spomnim se je kot pokončne gospe, včasih bi rekli gospodične učiteljice, tako so jih imenovali celo življenje. Mojo staro mamo Antonijo roj. Piman je kot novopečena učiteljica poučevala pri svetem Vidu nad Cerknico. Nanjo je imela zelo lep spomin.

Gospa Julka, kot smo jo imenovali, ni mogla iz svoje učiteljske kože, zato je še na stara leta večkrat oštela nas vaške otročaje ali pa nas o čem podučila. Za sedmi rojstni dan in god, mi je prinesla na pergament nalepljenega Jezuščka v jaslih in drobne suhe rožice iz Betlehema. Poleg hebrejskega napisa, ki ga ne razumem, je s svojo tresočo, a še vedno lepo pisavo, napisala voščilo za god. 

____________________________________________________________

	Zadaj z leve: Stane Sterle – Markovec, Miro Petrič – Dane, Tone Sterle – Podlož ___ ___ Spredaj: ___ ___, Zofka Sterle – Podlož, Lojzka Petrič – Podlož, Draga Petrič – Podlož, Dominika Udovič – Lož.
	Zadaj: Peter Turšič- Lož, ___ ___, Anton Repež – Lož, Vilko Tavzelj – Stari trg, Vinko Tomc – Podlož Spredaj: učiteljica Julijana Turk- Lož, ___ ___, Neda Saksida – Lož, Angela Zabukovec – Lož, Ela Kočevar – Podlož, Julka Oražem – Stari trg.
	Spredaj: ___ ___, Jožko Mlakar – Lož, ___ Truden – Stari trg, Tonc Turšič – Lož, Tone Šepec – Podlož, ___ ___.
	Ravnatelj: Ivan Mercina je bil rojen na Gočah pri Vipavi, tam je obiskoval osnovno šolo, v Ljubljani pa učiteljišče. Poučeval je na Slapu pri Vipavi(1904-1908), nato v Ložah do leta 1924, ko so ga fašistične oblasti odpustile iz službe in ga izgnale. Bil je član TIGR-a (Trst, Istra, Gorica, Reka). To področje je bilo takrat pod Italijo, Tigrovci pa so se zavzemali za osvoboditev izpod fašizma in priključitev Jugoslaviji. Leta 1925 je prišel v Stari trg pri Ložu in bil imenovan za upravitelja osnovne šole. V Loški dolini je nadaljeval sodelovanje s TIGR-om. Poznal se je s člani in jim  delno priskrbel orožje, pri njem je bila tudi postojanka, kjer so se ustavljali. Ubežnikom s Primorske je pomagal, da so dobili zaposlitev. Ob italijanski okupaciji (24.6 1941) je bil aretiran in zaprt v Ljubljani, nato v Trstu, od tam pa so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče Isernia, kjer je obdržal zvezo z domačimi. Po kapitulaciji Italije je z zavezniki odšel v  Afriko in živel pod šotori v taboriščih po Egiptu, včasih pa pri slovenskih zdomcih (Aleksandrijkah). Tam je živel do konca vojne brez stikov z domačimi, ki so vedeli samo to, da je v Afriki. Misleč, da je doma vse pogorelo, se je z veliko prtljago 15.7.1945, vrnil domov.G.Mercina je bil eden tistih učiteljev, ki so vse moči in sposobnosti posvetili kulturi in gospodarskemu napredku svojega ljudstva. Pospeševal je napredno vinogradništvo, vinarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, živinorejo in poljedelstvo. V Starem trgu je vodil pevski oktet in pevski zbor, v Ložu pa godbo na pihala. Z glasbo se je ukvarjal tudi po upokojitvi leta 1946. Bil je lovec in je vodil tudi tečaje za lovske pripravnike. Ob njegovi smrti leta 1971 je pesnica Marička Žnidaršič med drugim prebrala tudi te vrstice:” Znali ste zgraditi trdne temelje nežni otroški duši in besede, ki ste jih polagali v naša srca, so bile položene zmerom ob pravem času. Gradili ste vselej na pravičnost, dobroto in ljubezen in v tem svojem delu ste bili neutrudljivi….”
	Fotografijo je Vinko Bavec opremil s svojim žigom.Bilo je v šolskem letu 1933/34, zdaj pa je večina učencev je že pokojnih.

____________________________________________________________

Viri:

• Emil Mercina
• Nada Mercina
• Primorski Slovenski biografski leksikon, 20. snopič
• Glasilo Obrh, marec 2005
• Antonija Hiti

Kraj: Stari trg
Datum: 1934
Avtor: Vinko Bavec
Zbirka: Alojzija Kočevar
Skenirano: 14. 2. 2011
Oblika: fotografija