1963 Rakek – Bajčkova razglednica
Leta 1963 so v Dallasu smrtno ranili ameriškega predsednika Johna F. Kenedya in, tedaj še v Jugoslaviji, odprli Aerodrom Ljubljana. Na Rakeku se ni zgodilo nič tako pretresljivega, vendar se je fotografu Žnidaršiču (Bajčku) zdel prizor dovolj zanimiv, da ga je ovekovečil na razglednici Rakeka, eni redkih v novejšem času.
V objektiv je zajel celoten Trg padlih bocev. Tako se imenuje po padlih partizanih in ne po “borcih”, ki so morda padli, ko so pod težo maliganov odhajali iz gostilne.
____________________________________________________________
 |
Sedmega junija1953 so na Rakeku odkrili spomenik v spomin petdesetim žrtvam našega osvobodilnega boja. Spomenik je umetniško delo akademskega kiparja Staneta Keržiča. Arhitektonski del spomenika je projektiral in nadziral ing. arh. Drago Derkovič. Odlila in postavila pa ga je Umetniška zadruga v Ljubljani. Spomenik predstavlja bombašico. Za postavitev imajo zasluge člani Zveze borecev Rakek, posebno Suvorov, Kotnik, Fabjan in Modic, ter udarniška skupina kolarskega podjetja in miličniške postaje Rakek.Na tem mestu je včasih stal spomenik kralju Aleksandru. |
 |
Najpomembnejši na tej sliki je gumar, ki ga peljeta dva lepa bela konja.Za vozom je del Domiceljeve hiše, ker je bila najprej Čevljarska zadruga, potem Buffet, pa avto trgovina in zatem mesnica, potem naj bi tam prodajali čevlje, sedaj pa propada.Pred poslopjem, kjer je parikrano vozilo, je bila včasih Ljubljanska banka. Ko so obeslili obvestilo, da se bodo selili na novo lokacijo, sem šla vprašat, če bodo imeli kaj razprodaje, ko se selijo. Pa niso imeli! Tu je imelo svoj sedež tudi državno podjetje Avtošped. Začelo je delovati 1. januarja 1947. Imelo je tri oddelke: avtoprevozništvo, avtomehanično delavnico in špedicijo. Kasneje se je podjetje imenovalo prevozniška agencija “Transšped” in sicer od leta 1955 in se leta 1968 preimenovala v “Transavto” Postojna. V letu 1988 jo je nadomestila obrtna zadruga “Prevoz”. |
 |
Resda so bile v tistih časih po trgovinah vrste (sicer ne vem, čemu, ker ni bilo kaj dobiti), ampak le-te so bile velikokrat izgovor za sestanek radia “Ena baba poroča”. In tisti dan je bil kar pred gostilno Lovec poleg Tamčka. Šofer pa je najbrž pri Lovcu.Poleg gostilne je bila pošta.Oh, kako je bilo včasih fajn. Vse je bilo na tem trgu. Ko smo šli z vlaka, smo šli še na pošto ali pa na banko pa v trgovino, eni pa k Lovcu na pir, zdaj moram iti pa daleč peš. Če mi pred nosom ne zaprejo! |
 |
Na fasadi gostilne vidimo skoraj celo zgodovino stavbe. Najprej je bila tu “Restavracija Gabrenja”, ki je delovala do nacionalizacije. Imeli so tudi prenočišča.Devetnajstega oktobra 1969 pa so odprli gostinski obrat TGP Škocjan, ki se je imenoval Lovec. Še vedno pa so bila prenočišča v zasebni lasti. |
 |
Ljubljančani so prišli na izlet v provinco in se spomnili na prijatelje, ki niso mogli z njimi. Na znamki je del avtoceste, verjetno bratstva in enotnosti, saj druge ni bilo. Poštni žig pa je še vedno dvojezičen – Rakek – Pakek. |
____________________________________________________________
Kraj: Rakek
Datum: 1963 – tega leta je bila razglednica poslana, narejena pe verjetno leto prej, saj je “šofer” gumarja umrl leta 1963
Avtor: Jože Žnidaršič
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 12. 7. 2012
Oblika: razglednica
RSS - Posts
Šofer sedi v vozilu in prav z zanimanjem posluša (gleda) ženske pri pogovoru.
Zgleda da je tu več novic kot pri Lovcu.
Pa je res! Ga sploh nisem opazila. Sem pa vesela, da kdo te slike natančno pogleda.
Šele sedaj vidim,kako so izgled Domiceljeve hiše pokvarili z izložbenimi okni, narejenimi iz aluminija. Prav lepa in “bogata” je bila s starim pročeljem. Me pa zanima kaj je tista vrv ali morda jeklenica, ali morda kabel, ki gre iz Gabenjeve hiše proti parku. Za kabel se mi zdi malo čudno da bi bil speljan kar tako na sredino pročelja, lahko bi bila jeklenica, ki je držala ulično razsvetljavo.
voznik “gumarja” naj bi bil janez sterzaj pokojni leta 1966.
Kaj je tale osebni avtomobil pred Transavtom ” Simka “?, Če je, potem je tale voznik za volanom in odprtih vratih po vsej verjetnosti Anton Ivančič, ki je bil takrat zaposlen na omenjeni poslovalnici.