1935 Pajkovo – Lovski dvorec Nadlišek
“Dvorec je bil majna stavba. V pritličju je bilo oskrbnikovo stanovanje, v nadstropju pa je bilo stanovanje lastnikov. Do leta 1928 je bila to grofica s Turjaka, nato pa družina Kovač. Oboji so stavbo temeljito obnovili,«, je o dvorcu povedala nekdanja oskrbnica.
Dvorec NADLIŠEK (Nadlischeck)Danes so na mestu dvorca le še borni ostanki nekoč lepe stavbe, ki jo vidimo na sliki. Dvorec je stal v zaselku Pajkovo, severovzhodno od naselja Hiteno na Bloški planoti.Okrog leta 1686 so ob vznožju vzpetine s kompleksom protiturške utrdbe Nadlišek zgradili lovski dvorec za grofa Wolfa Engelberta Auersperga (1641 – 1709) s Turjaka. Grof Auersperg je bil lastnik turjaške gospoščine in je večinoma živel na gradu Turjak, občasno pa tudi v svoji grofovski palači v Ljubljani in na Nadlišku. Na njegovo pobudo so v bližini Nadliška leta 1686 postavili tudi cerkev sv. Trojice. Njegovo gradbeno vnemo je podpirala njegova premožna žena grofica Katarina Elizabeta Trilleck. Na dvorcu Nadlišek se je grof zadrževal zlasti jeseni v času lova.Cerkev sv. Trojice stoji v istoimenski vasi Sveta Trojica blizu katere je domoval slavni junak Levstikove povesti, sam Martin Krpan. V povesti se Krpanov odgovor cesarju glasi: “Krpan mi pravijo; doma sem pa z Vrha od Svete Trojice, dve uri hoda od tukaj.”
V lasti grofov Auersperg s Turjaka je dvorec Nadlišek ostal do leta 1928, ko so ga bili zaradi gospodarske krize prisiljeni prodati. Fidejkomis je bil ukinjen po koncu prve svetovne vojne. Dvorec je kupil Karel Kovač iz Starega trga pri Ložu.
Dne 16. 7. 1942 so italijanski vojaki med veliko polento ofenzivo dvorec požgali in ubili grajskega oskrbnika. S slamo napolnjena stavba je gorela več dni. Ostanke so okoliški prebivalci postopoma odvažali in uporabili za lastne gradnje in posip cest.
Na hiši nekdanje grajske upravnice je vzidana spominska plošča in iz razvaljenega dvorca preneseni grbovni kamen s turom.
O dvorcu je poročal že Valvasor, ki ga omenja kot ne posebno veliko stavbo, ki pa je prijetna in čista.
Dvorec je bil po merilu skromna, pa zasnovi in oblikovanju pa izjemno ambiciozna in kompleksna arhitekturna stvaritev, ki je odsevala okus razgledanega naročnika. S povprek postavljenimi vogalnimi stolpiči so enotni kvadrasti stavbi dali dinamičen značaj – baročna grajska parafraza na temo renesančnih monolitnih dvorcev.
Streha je bila v celoti prekrita s skodlami. Okna dvorca so na stežaj – simetrično odprta. Na levem oknu v pritličju je cvetlica. Ob stavbi desno pa je postavljen lesen sod.
Slovarček:
- fidejkomis: V fevdalnem pravu je bil fidejkomis dedno rodbinsko posestvo, ki se je prenašalo iz roda v rod z dedovanjem, medtem ko prodaja in delitev nista bila dovoljena.
Viri:
- Slavko Petrič: Boj za Krpanovo dediščino, v samozaložbi, Postojna 2011
- Igor Sapač: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji: III. Notranjska, MED IDRIJO IN SNEŽNIKOM; Viharnik, Ljubljana 2006
Kraj: zaselek Pajkovo, Hiteno
Datum: pred drugo svetovno vojno
Avtor: neznan
Zbirka: Župnišče Stari trg
Skenirano: 29. 7. 2012
Oblika: kopija fotografije
RSS - Posts
Lepo si napisala zgodovino Nadliškega dvorca Janja. Moraš dosti prebrati in raziskavati preden dobiš dovolj informacij za to stran. Vedno se čudim koliko znaš.
Oh. Brez skrbi. Tudi jaz ne znam vsega. Iščem informacije zase, ko najdem kaj zanimivega, pa zapišem, da lahko tudi drugi preberete.
Še ena znana slovenska osebnost je povezana s tem dvorcem. Leta 1739 je bil na dvorcu za oskrbnika ded Friderika Baraga – škofa in misionarja med ameriškimi indijaci (vir: http://www.gradovi.si).
Še malo starejše zgodovine s tega konca. Predhodnik lovskega dvorca Pajkovo je bil stari grad Nadlišek na Notranjskem in je stal na vzpetini, kjer je danes ostala samo cerkev sv. Urha. Stari grad je bil grajen kot utrdba.
Gradu je pripadal posestni teritorij v obsegu današnjih župnij sv. Vid in sv. Trojica. Ta posestni teritorij, ki je pripadal gospostvu Nadlišek, se prvič omenja leta 1260,ko jo je oglejski patrijarh Georg de Montelongo podelil fevdniku Herboldu s Turjaka . Grad Nadlišek se je pri ljudeh udomačil kot grad Pajkovo. Turki so v te kraje vdrli v letih 1546 in 1559 vendar so jih Turjačani vedno pregnali.
S starim gradom je povezana zanimivost iz časa protestantizma. V drugi polovici 16.stoletja so v cerkvi sv.Urha pridigali številni protestantski pridigarji. Stari grad Nadlišek je bila v tistih časih nekakšna luteranska postojanka celih 26 let. Najbolj znan pridigar (predikant) je bil Krištof Fašang poleg mnogih drugih protestantskih pridigarjev.
Vir : Stane Okoliš; Iz zgodovine Nadliška na Notranjskem, Kronika 1-2,1995
Ignacij Voje; Odnos fevdalnih rodbin na Kranjskem do Reformacije, Zgodovinski časopis 49, 1995
Lepo si dopolnil zgodbo Pajkovega.
Zelo všeč mi je ta način, da se objavljene zgodbe gradijo in dopolnjujejo s komentarji bralcev.
Zanimivo, protestanti v naših krajih so povsem izginili iz zgodovinskega spomina.
Po požigu dvorca Pajkovo sta lastnik in občina Bloke še v času vojne načrtovala obnovo.
Izdelan je bil celoten gradbeni načrt in specifikacija potrebnega gradbenega materiala.Žal je ostalo le pri načrtu,vojna je bila še dolga,dvorec pa je počasi postal ruševina.Kopijo načrta je ohranila Zora Obreza iz Ravnika,njen pok.oče Lado Štrukelj je bil iz Pajkovega.
Kako lepo se zgodba nadgrajuje.
FRAN LEVSTIK : Pisatelj, kritik, jezikoslovec in časnikar Fran Levstik se je rodil na današnji dan leta 1831 v Dolnjih Rétjah pri Vélikih Laščah. S svojim delom je zaznamoval obdobje novega vzpona slovenskega kulturnega življenja po Prešernovi smrti. Njegovi najbolj znani deli sta povest Martin Krpan in potopis s književnim programom Popotovanje iz Litije do Čateža.
Levstikov pomen za slovensko literaturo in kulturo je vsestranski. Med drugim je napisal tudi prvo slovensko zgodovinsko tragedijo Tugomer.
Smo bili včeraj tam 🙂
Najprej sem hvaležen Poloni za komentar, ki me je pripeljal do pričujoče sijajne objave o Nadliškem dvorcu izpred treh let. Prej je nisem videl. Mislim pa, da ne drži povsem ugotovitev anonimneža v drugem komentarju, da so protestanti v naših krajih povsem izginili iz zgodovinskega spomina. Čez dva meseca bo poteklo 500 let, odkar je Martin Luter nabil na vrata cerkve v Wittenbergu 95 tez (30. 10. 1517), ki so pretežno vsebovale zahtevo, da Katoliška cerkev preneha zaračunavati vernikom odpustke za storjene grehe, saj je to v nasprotju z verskim naukom, obredi pa naj namesto v latinskem potekajo v jeziku, ki ga verniki razumejo.To obletnico bomo tudi na slovenskem gotovo slovesno praznovali. Tudi televizijska nadaljevanka o Primožu Trubarju ( prepričljivi Polde Bibič!) je včasih še na programu.
Je pa res, da se o protireformaciji v naših krajih ne ve prav dosti. Pred leti vstavljena bronasta ploščica med granitne kocke na trgu nasproti Magistrata priča, da so prav na tistem mestu v času protireformacije zažgali luteranske knjige. Po zgodovinskih virih je knezoškof Tomaž Hren ukazal 29. decembra !600 zažgati osem vozov knjig, štirinajst dni kasneje pa še tri. Tako je zgorela velika večina knjig v slovenskem jeziku, ki so jih napisali Trubar in njegovi v slovenskem jeziku in jih pritovorili z Nemškega, kjer so jih natisnili. Blizu dvesto let potem pri nas ni izšlo nič v domačem jeziku. Luterani v Ljubljani so prisegli katoliški veri, sicer so morali v šetih tednih in treh dneh zapustiti mesto, protestantsko pokopališče so razdejali, trupla predikantov ( luteranskih pridigarjev ) pa so pometali v Ljubljanico.
Lani je izšel, letos je že ponatisnjen veličasten roman Mojce Kumerdej Kronosova žetev, ki je prejel vsa možna priznanja in nagrade, tudi finalist letošnjega Kresnika je bil, obravnava pa čas protireformacije na Slovenskem. Knjiga, ki bralca popelje v šestnajsto stoletje v naših krajih, na izviren način in izrazito tenkočutno prikaže tegobe in strašne stiske naših prednikov v tistem času.
Pozdravljeni! Pred dobrima dvema letoma se je poslovila moja mama Majda Perić, roj. Kovač, doma iz Starega trga pri Ložu, iz družine Karla Kovača. Ob pospravljanju in selitvi sem našla tudi stare slike s Kovačeve žage, gradu Nadlišek – Pajkovo in še marsikaj. Že nekaj časa prebiram te vaše strani in bi rada izvedela še kaj več o svoji rodbini po materini strani. Prijazen pozdrav iz Ljubljane, Aleksandra Perić Kovač
Prosim, na milos.toni@gmail.com mi pošljite kakšen vaš kontaktni podatek (telefon, e-mail…).
Pri nas doma, v Velikih Blokah, se reče “Pri Pajkovih”. Aha, da nismo mi potomci graščakov s Pajkovega. 🙂
Zelo velik napredek je tolele in povem vam jaz sem ful ponosna na vast da ste tok podatkov napisali to je super presentment sem zelooo