1928 Cerknica – Svinski rigl in začetek gradnje Sokolskega doma

O izgradnji Sokolskega doma smo v Starih slika že pisali. Tokrat objavljamo sliko, ki je zanimiva zato, ker je v ozadju viden predel Cerknice, imenovan Svinski rigl.

Od kje izhaja ime Svinski rigl, še do danes ni popolnoma razjasnjeno. Morda so imeli tam veliko svinj, lahko se ime nakazovalo na ne preveč čisti del Cerknice, čeprav v tem delu niso stanovali najrevnejši kmetje. Po Registru  deželnih pravic iz leta 1932, je imela vsaka hiša delež v gmajni (danes Agrarna skupnost Cerknica) v velikosti 1/3. Ta delež izhaja iz starega poimenovanja »domec« (nem. Hoffstat ali v fevdalizmu nepodložno zemljišče s hišo)¹, kar pomeni da ta del Cerknice spada med najstarejše in vsekakor ne med najrevnejše. Prvi primer omenjanja Šentkove hiše tako datira iz leta 1564².

Lahko pa da je ime Svinski rigl plod domislice kašnega lokalnega šaljivca. V zimskem času so imeli dovolj časa,  da so v gostilni  kakšno pametno razdrli. Vsekakor pa je v vseh starih zapiskih bolj uveljavljeno ime Pod kaplanijo.

V torek, 14. septembra 1943 je nemška vojska z minometnim napadom požgala večino hiš v Svinskem riglu. Ljudje so bili ob vse imetje in tudi ob večino pravkar spravljenega pridelka. Pred njimi pa je bila ena hujših zim v prejšnjem stoletju…

Po koncu vojne domačini svojih hiš tam niso obnovili, temveč so si jih zgradili na obrobju Cerknice.

Z leve strani so naslednje hiše:

• Zajčkova (Mivec Matevž),
• Ribenčenova (v njej rojen pisatelj znani slovenski pisatelj Mirko Javornik) in
• Šentkova (Žnidaršič Franc).

Na desni strani ceste je Tomaževa  hiša, v kateri je bil kasneje pustni dom – Pustek.

Nad Tomaževo  hišo sta vidni Kovačeva (Rožanec) in  Kravajnetova hiša, na njeni levi pa je vidna streha Kaplanije.

Gospod Ronko, bi lahko pogledali sem, da vas slikam?

Leta 1921 je Telovadno društvo Sokol kupilo zemljišče od Neže Križ, rojene Hren, 1927 so uredili načrte za izgradnjo, leta 1928 pa začeli z izgradnjo doma pod nadzorstvom gradbenega mojstra Ivana Ronka.  Zidanje doma je potekalo povsem drugačno, kot  se to izvaja danes. Vse je bilo potrebno narediti »na fižol«. Zidarski pomočniki so malto  mešali  z lopatami pred gradbiščem, potem pa ga v tragah po trepni znosili do mojstrov, ki so zidali z opeko. Dvigala, mešalci? Ne, tega takrat niso poznali, pa so kljub temu naredili dom, ki je še danes, predvsem po prenovi, v ponos Cerknici.

Poslano cenjenji obitelji Mele.

Slovarček:

• trage: priprava za prenašanje malte, cementa in opeke.
• trepna: položena lesena konstrukcija za dohod na višje nadstropje

Viri:

1.  Slovar slovenskega knjižnega jezika
2. Kebe J., Cerkniško jezero in ljudje ob njem, 2011

Kraj: Cerknica
Datum: 1928
Avtor: Velika verjetnost je, da je avtor Josip Šega, Grahovo
Zbirka: Joži Mele
Skenirano: 25. 10. 2011
Oblika: fotografija