1910 Rakek – Avstro-ogrski vojak inženirec v Ptuju

Avstro-ogrska armada je bila vojska dualistično urejene monarhije, Avstrije in Ogrske, s poveljstvom na Dunaju. Imela je kratico k. u. k., “kaiserlich und koniglich”, kar pomeni “cesarska in kraljevska”. Vsaka od članic monarhije pa je imeli še svojo vojsko. Avstrija je imela cesarsko-kraljevsko, domobransko in črnovojaško vojsko, Ogrska pa kraljevsko ogrsko domobransko vojsko. V sestavi skupne armade je bilo tudi 2 % Slovencev.

Začetki uvajanja inženirskih enot v avstro-ogrski vojski segajo v leto 1893. Enote so imenovali “Arbeitsauszeichnung für die Pioniertruppe”, priponka je bila medeninasta, enobarvna. V letu 1906 so bili preimenovani v “Sappeurauszeichnung”, priponka pa je bila v centru pobarvana črno. Po letu 1910 so se začeli znotraj enot deliti še po posebnih znanjih in opravilih, preimenovali so jih v “Pionierauszeichnung für Truppenpioniere”

Kot je bilo že omenjeno, je naš vojak služil v rodu inženircev. Vsak posameznik je moral uspešno opraviti teoretični in praktični preizkus iz različnih strokovnih znanj, glede na njegove osnovne panoge. V pehoti in Jägertruppe je moral osvojiti sposobnosti delovodje v vseh panogah inženirstva, v gradnji mostov in znanje krmarja manjših plovil. Poleg tega je moral pridobiti temeljito znanje o vseh orodjih in opremi inženircev ter njeni praktični uporabi. V konjenici je moral vojak pokazati podobno raven znanja, poleg tega še pravilno uporabo eksploziva in detonatorjev ter  ravnanje z omenjenimi sredstvi.

Gledano iz vojaškega vidika, izstopa ponosna in pokončna drža vojaka ter brezhibno urejena uniforma. Vsak najmanjši detajl na uniformi je tako kot mora biti (primer: pasna spona je točno na sredini suknjiča, držanje rokavic …), kar je odraz profesionalnega in odgovornega odnosa do vojske. Prav tako so lepo urejeni lasje, brki in vse kar se od vojaka pričakuje. Redoljubnost in urejenost vojaka je zrcalo njegovega odnosa do službe, ki jo opravlja. Vidi se da je fotografiranje vzel resno in zaradi tega je ta slika popolna. Prav gotovo se je tudi pri vseh ostalih ukazanih nalogah odzival tako odgovorno, kar je zagotovilo popolnost in odličnost izvršenih nalog.

Dve beli šesterokraki zvezdi na vsaki strani ovratnika suknjiča pomenita, da je imel čin korporala. Poleg priponk z oznako pripadnosti, je imel na prsih tudi vrvico s “cofki”. Teh vrvic je bilo več vrst, uporabljali so jih pripadniki različnih rodov in služb. Vrvica na fotografiji je splošna vrvica, pri inženircih je bila kovinsko zelene barve.

Lepo oblikovana pasna spona ali “koppelschloss” je pomemben del svečane uniforme. Vojaku je dajala občutek, da mu varuje najbolj ranljiv del telesa. Simbolično je ostanek prsne oklepne plošče, ki je vojaku nekoč varovala prsi in trebuh.

Na izseku je pasna spona, ki so jo uporabljali vojaki in podoficirji avstro-ogrske vojske v letih 1888 – 1914. Narejena je iz medenine, orel je posebej pritrjen.

Na stolu je običajna kapa svečane uniforme.

Bele rokavice so vojaki nosili, kadar so stali v postroju, ko je bila enota prvič predstavljena poveljujočemu in ob drugih svečanih dogodkih, drugače so nosili rokavice sive barve.

Za pasom je nož, bajonet M1895, ki se je uporabljal na puški Mannlicher.

Leva priponka je oznaka za tesarje, “Zimmermannsauszeichnung”. V sredini priponke sta prekrižani dve sekiri, čeznju je položena žaga. Nosili so jo vojaki, ki so bili usposobljeni za tesarje.

Desna priponka je inženirska oznaka “Pionierauszeichnung für Truppenpioniere”, v središču stoji navzgor obrnjen kramp, čezenj sta prekrižani dve lopati. Na vrvici je kot obesek pripeto tudi manjše sidro. Vrvico s sidrom so dobili tisti, ki so uspešno opravili usposabljanje za krmarja manjšega plovila. Od njih se je zahtevalo znanje v vodenju čolna in gradnji pontonskih mostov.

Z vrvico je povezana piščalka, ki visi čez oznako. Piščalka je bila takrat nepogrešljiva in je služila kot pomoč pri poveljevanju, ali pa se je z njo opozarjalo na nevarnost.

Logotip fotografa Leopolda Armate iz Ptuja.

Slovarček:

• spona: priprava za spenjanje

Viri:

• Janez J. Švajncar, Pasne spone 1800 – 2010,Vojni muzej Logatec (2011),
• Simona Pörš, Kustodinja Vojaškega muzeja Slovenske vojske,
• http://www.ir17.8m.com/seminarska/avstrija.html