1945 Kozarišče – Na Slivaku so tolkli kamen

Sliko imam že kar lep čas. Precej nazorno pokaže, kaj pomeni, da so kamәn touklә. Kljub pomoči dolgo nismo nobenega prepoznali, prav tako nismo znali določiti lokacije. S potrpljenjem sem se le dokopala do želenih podatkov. Presenečeno sem ugotovila, da je posnetek nastal v moji neposredni bližini, na Slivaku, pri gradu Snežnik. 

Kamen so tolkli

Tako početje je videti z današnjimi očmi precej jalovo, res kar težko si danes predstavljamo, da bi za to nekomu še plačali. Prej bi domnevala, da je bila to mogoče nekakšna zaporniška kazen. A je razbijanje kamenja na cesti, predvsem v času velike gospodarske krize v tridesetih letih prejšnjega stoletja, našim prednikom predstavljalo eno redkih priložnosti za dodaten zaslužek. Hkrati pa družbeno koristno delo, saj se je s tem izboljšala marsikatera cesta.

Ta slika je sicer nastala kasneje, a vseeno precej nazorno pokaže, kako je tako delo potekalo. Tudi potrebno orodje za tovrstno delo se lepo vidi. Kljub temu, da je Janez svoja mala kladivca hudomušno nameril kar na sodelavčevo glavo.

Slivak

Tudi Vika je nekaj časa opravljala tako delo. O Slivaku, hribu za grajsko pristavo, pa je povedala, da je bil nekoč na gosto poraščen s sadnim drevjem, predvsem s slivami (čjәšpamә). Spomni se let, ko je sadje tako bogato obrodilo, da so veje z debelimi slivami visele prav do tal. Slive so otroci lahko pobirali samo po tleh. Tiste na drevesu so bile prepovedane, saj so bile grajska last.

Prvi od leve v klobuku je Strle Franc – Jernejev iz Šmarate. Z dvema kladivoma v roki je Janez Kraševec – Žәvanov iz Kozarišč. Na skrajni desni je Janez Špeh, T’zgorajnә iz (sz) Šmarate.

Viri:

• Mario Žnidaršič (FB)
• Vika Almajer

Kraj: Kozarišče, na Sivaku
Datum: 1945
Avtor: neznan
Zbirka: Peter Mele
Skenirano: 11. 5. 2011
Oblika: fotografija