1938 Rakek – Nastop pred Sokolskim domom

“V nedeljo na Rakek!Po osvobojenju je bil Rakek med prvimi obmejnimi kraji, ki si je zgradil za telesno, moralno in nacionalno vzgojo naroda svoj Sokolski dom. Ustanovljeno je bilo društvo leta 1923 in že leto pozneje je v lastnem domu zbiralo, krepilo in pomnoževalo svoje vrste. Kako potrebna je bila ustanovitev in zgraditev doma, priča 15-letna društvena zgodovina, ki je v samih vidnih in vsebinsko polnih dejanjih nudila nacionalnemu obmejnemu kraju dokaz upravičenosti svojega obstoja in svojega življenja. Društvo ima svoje zaslužne člane in članice, ki sicer niso bili v javnem življenju in dnevnem časopisju deležni priznanja, zato pa naj bo to slavje zadoščenje vsem, ki so kakorkoli pomagali k zgraditvi naše notranjske obmejne sokolske trdnjave- idejno, ročno in podporno delo bo skupno slavilo to nedeljo svoj svečani dan. Nihče ni zadnji pri našem delu: vsi smo spredaj, vsi smo v prvih vrstah! Le naprej! Ne moremo navajati imen vseh tistih, ki so v 15 letih tiho in vztrajno korakali z nami. Z našo proslavo bodo vsi ti vsaj skromno počaščeni.

Rakek je prekinil s tradicijo in je izbral kuma in kumico svojemu praporu iz svoje sredine. Enakega med enakimi, brata in sestro izmed bratov in sester, delavca med delavci, kmetico med kmeticami. Ako ne pripadamo vsi tem stanovom, pa izhajamo iz njih. Ne modra, temveč rdeča kri polje po naših žilah in vroče srce bije le za kralja in domovino. Zorčeva družina, družina kumice, je vztrajna in dosledna v sokolskem in nacionalnem delu. Vzorno so vzgojeni vsi otroci, dva sina aktivna v naši hrabri vojski, 2 hčerki vzorni Sokolici. Rakek ima sicer precej takih domov, vendar aktivnih še premalo. Vsaka hiša, vsaka družina naj bo prepojena naših misli in naših idej! Kavčičeva družina, družina našega kuma, je družina delavca, ki je po rojstvu iz naših krajev, kjer ne morejo v zrak sokolski prapori. Naj bo ta krstitelj simbol našega hotenja, našega obmejnega sokolskega dela.

Ko se oziramo nazaj, moremo z zadoščenjem ugotoviti, da so se vse večje in pomembnejše nacionalne manifestacije vršile le na naših tleh, na našo pobudo. Naj omenimo med mnogimi le dve: priključitev Rakeka k Jugoslaviji ter komemoracijo po tragično preminulem našem velikem kralju. Kdor je videl takrat prenapolnjeni Sokolski dom, je videl in spoznal, kje je volja, kje je moč nacionalne misli in sokolskega dela. Zbrana je bila tedaj vsa občina, manjkale so le bele vrane. In vsakoletne proslave zedinjenja! Vse iz ljubezni do velike slovanske sokolske ideje! Kulturno in socialno bratstvo in ne sovraštvo! To je ideja sodobnosti, to je ideja bodočnosti!

Kličemo predvsem vse obmejno okrožje k nedeljskemu razvitju. Odločite se že danes za Rakek in naj nikogar ne plašijo morebitne vremenske neprilike. Prapor razvijemo ob vsakem vremenu, kakor ga bomo tudi ob vsakem vremenu nosili. Pridite bratje in sestre iz ostalih krajev in združite nedeljski izlet z našim nastopom in proslavo 15-letnice. Dajte nam moralne opore s svojo številno navzočnostjo, pomnožite naše vrste v povorki, poklonite se z nami pred spomenikom nesmrtnega kralja-mučenika.”

Otroci so, kot po navadi, brez strahu in sramu prišli tako blizu nastopajočih, kot se je le dalo. Vseh starosti so. Čez cesto, ki vodi z Rakeka na Unec, pa so se postavili odrasli, ženske in moški.Moški so še v nedeljskih oblačilih, po maši se niso niti preobleki. Razen tistih, ki so morali vmes v hlev nakrmiti živino. Ženske so svoje lepe obleke med kuho zavarovale s predpasniki in sedaj vsi skupaj z zanimanjem spremljajo dogajanje.

Letina bo oblina. Njive, ki jih vidimo, so polne zelja in fižola. Doma, v hlevu, pa je najbrž tudi kakšen pujs, ki bo vse to zelje zabelil. Pa tudi krompir bo.

Z opazovanjem gledalcev bi zelo lahko ugotovili socialno strukturo Rakeka v tistih časih. Nekatere gospe so v res lepih, finih oblekah, kot tudi otroci. Med občinstvom so pa tudi preproste kmečke ženske, starejše so pokrite z ruto. Moški so več ali maj enako oblečeni, status določa le kvaliteta štofa.Celo en vojak, ali pa je orožnik, ne spoznam se na uniforme, je med gledalci. Prepričana sem, da mu je bila všeč kakšna od nastopajočih sokolic.

Ženski telovadni kroj je bil leta 1938 predrugačen, tak, kot ga vidimo na sliki: bele bluze, krila so krajša kot so bila in nabrana, h krilu pa sodijo bele nogavice. Pokrite so v črne češke čepice, ki so jih kmalu za tem zamenjale čepice s peresi.

Danes bi rekli – častna tribuna. Gledalcem na desni je nagajalo sonce. Po tem vemo, da je bil nastop pozno popoldan, ko sonce že zahaja. Gospa, ki si z roko zakriva oči, je verjetno kumica, možak poleg nje pa je ali kum ali pa njen mož.Zadaj je možak v uniformi, lahko je železničar. Za mizo sedi oficir, poleg njega je verjetno žena. Na mizi je sifonka in steklenica z vinom, otroci se pa precej dolgočasijo.

This slideshow requires JavaScript.

Slovarček:

• sifonka: sifonska steklenica
• sifon:  sodavica
• kroj: oblačilo, značilno za določeno društvo, dejavnost; obleka, uniforma: telovadci so nastopili v krojih / gasilski, vojaški kroj/ ženske v pisanih krojih – nošah
• štof: debelejša volnena tkanina, v nekaterih krajih tudi sinonim za blago

Viri:

• Slovenski narod (14.07.1938), letnik 71, številka 155. URN:NBN:SI:DOC-VN1MFB3M from http://www.dlib.si

Kraj: Rakek
Datum: 8. julij 1938
Avtor: Lado Strohsack
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 13. 9. 2012
Oblika: negativ na steklu