1914 Knežja Njiva – Primšarjevi
Žal nimam koga več vprašati, se mi pa zdi, da je to poročna slika Antona Primšarja, ki je bil brat moje stare mame. Ženi je bilo menda ime Ivana, za pričo pa je njegova sestra Antonija Primšar. Živeli so na Knežji Njivi.
Spomnim se ga, ko sem bila še majhna deklica. Bil je prava kmečka grča z brki kot Franc Jožef. Najbolj mi je ostal v spominu njegov zadnji obisk. Ko je odšel, je stara mama namreč rekla: “Naš Tone bo pa kmalu umrl!” Zdelo se mi je nepojmljivo, da lahko kaj takega reče in sem jo vprašala, zakaj tako misli. Povedala je: “Ko sem mu skuhala kofe, je kar vročega pil. Nima več živcev.”
Sicer nima kakšne posebne povezave z osebami na sliki, ker so skromno, a lepo oblečeni. Ampak spomnila sem se pesmice, ki mi jo je pripovedovala stara mama.
Taka, kot je moja žena,
vem, da ni nobena.Zjutraj, najprej, ko vstane,
ogledalo v roke vzame,
da pogleda, če je še,
kot sinoči bíla je.Potlej gre na vreme gledat,
da obleko ve izbirat.
Za vsako vreme drugo ima,
naj bela bo al’ pisana.Čevlje take si obuje,
da jih sama ne sezuje.
Kurje ôko – to boli,
za lepoto se trpi.Klobuček še na glavo dene,
da je taka kot pustne šeme,
čez obraz pa pajčolan –
to ni baba, je puran!



Kraj: Knežja Njiva, fotografirano najbrž v Ljubljani
Datum: 1914
Avtor: Foto atelje Müller
Zbirka: Marija Milavec
Skenirano: 26. 8. 2013
Oblika: fotografija