1968 Cerknica – Kostanja sta padla
Štefan Bogovčič je posnel to fotografijo okrog poldne nekega dne poleti leta 1968. Morda, da je bilo tudi leto ali dve prej ali pozneje.
Debela kostanja, ki sta rastla nasproti Žumrove vinske kleti oziroma današnje pošte, sta morala pasti. Kaj je bil vzrok, da so ju posekali, ne vem. Morda starost in nevarnost, da bi se odlomila veja in povzročila škodo.
Levo se vidi del izložbe stare blagovnice. Napis na njej pove, da so v blagovnici prodajali tudi pohištvo.
S posekom kostanjev ni bilo več tudi sence pod njimi, v kateri so bili zavaljeni prazni Žumrovi sodi, saj je imel Ivan Žumer, kasneje pa njegov sin Ivo, veliko klet za shranjevanje vina.
Zadaj se vidi na poslopje nekdanjega sodišča pritrjen napis Restavracija Jezero, ki se jo je oprijelo ime “hotel”.
Miličnik je urejal promet in skrbel za varnost. Iz fotografije se pa jasno vidi, da ni bilo o prometu ne duha ne sluha, vsaj v času fotografiranja ne. Edino prometno sredstvo je bilo kratkohlačnikovo moško dvokolo na torpedo, izdelano v tovarni Rog v Ljublani.
Zadaj se vidi poslopje socialnega zavarovanja. Pred drugo svetovno vojno je na tem mestu stal Žumrov hotel, ki pa je med vojno pogorel.
Dva prometnika sta tudi pred Žumrovo hišo. Na tem segmentu se vidi križišče Ceste 4. maja in Partizanske ceste. Ob tem križišču stoji spomenik posvečen borcem, padlim med NOV ter žrtvam fašističnega nasilja, ki ga je izdelal akademski kipar Boris Kalin, projekt zanj pa je izdelal arhitekt Marijan Amalistti. Spomenik je bil odkrit 5. oktobra 1952.
Kraj: 1968
Datum: Cerknica
Avtor: Štefan Bogovčič
Zbirka: Arhiv Brestovega obzornika
Skenirano: 21. 7. 2011
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Kostanji-naši predniki, so kostanje, lipe sadili z nekim razlogom.Drevesa dajejo lepo senco in tam kjer rastejoje tudi muh -mrčesa manj. Posajeni so pri mesnicah, tržnicah,gostilnah. V sedanjem času pa je odnos do dreves drugačen in si za opravičilo pri poseku zmišljujejo najrazličnejša opravičila. Tako so posekali kostanje v Žajfnci, lipo v Begunjah,Selščku…V Žajfnci so to naredili expresno, v nekaj urah ni bilo ne sluha ne duha o kostanjih (lahko bi se našel kakšen nasprotnik za posek). Po moje drevesa dajo neki posebni čar kraju, mestu in sem proti takšnim početjem.