1954 Cerknica – Postanek
V lepem poletnem dnevu se je Anton Ilenič, avtoprevoznik z Rakeka, med furo zaustavil v Cerknici in si privoščil krajši postanek. Svoj kamion je parkiral na cesti, tik ob Kovšcovi hiši, velika hiša, ki se je drži, pa je Domiclova hiša. Obe so leta 1966 podrli, saj sta se morali umakniti novim brestovim blokom.
Cesta, kjer je narejena fotografija, se danes imenuje Cesta 4. maja in je bila že takrat glavna prometnica. Če bi kamion danes postavili na to mesto, bi stal točno na dovozu do prvih dveh blokov ob potoku, s številkama 22 in 21, nasproti Klopčarjeve hiše.
Ampak mislim, da se Anton tu ni ustavil zaradi kosila, ker tu v neposredni bližini ni bilo gostilne, pa tudi do doma ni imel daleč. Zakaj se je ustavil, nisem zvedel, res pa je, da so šoferji radi komu napravili tudi kakšno manjšo uslugo. Poleg tovora so prepeljali še kakšno manjšo stvar, ki so jo lahko pospravili v kabino ali pa so spotoma koga prepeljali in mu s tem privarčevali kakšen dinar. Ker “dober glas, seže v deveto vas”, so bili taki šoferji vselej znani in spoštovani, saj so ljudje te usluge znali ceniti. Morda je bil prav to razlog postanka. Ne bi me čudilo, če ga je kdo ustavil zaradi fotografiranja, saj je bilo prevažanje tovora take dolžine redkost, če ne kar senzacija. Cel kup predvidevanj sem navedel, ampak nekaj pa zagotovo drži. S tem, ko se je Anton ustavil na glavni cesti skozi Cerknico, večjega prometnega zastoja ali ovire ni povzročil, saj je bilo takrat prometa zelo malo.
Antonov sin Srečo Ilenič, s katerim sem govoril o sliki, se spominja, da se je z očetom dosti vozil po furah. Že pred časom mi je povedal, da so šoferji včasih zaradi varnosti potrobili pred vsakim nepreglednim ovinkom ali križiščem, ter tako opozarjali nase. Tudi Anton je na stara leta občasno, bolj z navade kot zaradi varnosti, še vedno potrobil, preden je speljal z dvorišča na cesto.

V spodnjem levem kotu slike vidimo, da se mimo pelje možakar na ženskem kolesu. Da gre za žensko kolo vemo po elastikah, ki so napete med zadnjo osjo in blatnikom, tako da je vse skupaj videti kot nekakšna “harfa”.
To je preprečevalo, da bi se ženskam krilo zapletlo med “šprikle”. V prispevku Ivanke Gantar 1965 Cerknica-Na Brestu, jih je na kolesih pred Brestom lepo videti.

Včasih so namesto takega trikotnika za kabino pokonci privezali kar metlo ali lopato, obrnjeno navzgor, da jo je bilo videti od spredaj. To je bil znak za nasproti vozečega, da ima tovornjak pripeto prikolico. Jaz sem to dostikrat videl na kakšnem starem kamionu, samo nisem vedel, da gre za tako opozorilo.

Slovarček:
- harfa: glasbilo trikotne oblike s strunami, na katere se brenka s prsti obeh rok,
- šprikla: špica, napera.
Viri:
- Srečo Ilenič, Rakek
Kraj: Cerknica
Datum: 1954
Avtor: neznan
Zbirka: Srečo Ilenič
Skenirano: 16. 1. 2014
Oblika: fotografija