1958 Rakek – Lovska veselica

Slika je nastala v Lavričevem parku na Rakeku in prikazuje predpriprave na lovsko veselico. Kuha se golaž in delajo se čevapčiči.

Rakovški lovci, pa verjetno tudi še kakšni drugi, so imeli običajno vsako leto lovsko veselico. Bila je popestritev družabnega življenja za Rakek in okolico. Kot kaže, so bile veselice najprej v Lavričevem parku, kasneje pa pri Lovski koči v Rakovem Škocjanu.

Ko je bila tam veselica leta 1975 ali 1976, smo se mulci, stari od 15 do 17 let odločili, da gremo pa tudi mi na veselico. Denarja za vstopnino nismo imeli, imeli smo pa veliko željo, veliko volje in še več “pametnih” idej. Odločili smo se, da se bomo na veselico prešvercali preko ograje, ki so jo pazili lovci. S takimi idejami so bili očigledno seznanjeni, kar namiguje na to, da se je nismo mi prvi spomnili. V Škocjan smo se odpravili peš skozi gozd po krajšnici. In ko smo tam okrog lovske koče lazili skozi robidovje in ostalo goščavje, smo imeli tako srečno roko, da smo na plano prilezli točno v desnem vogalu plesišča in prav pred lovca paznika. Ker mlada pamet hitro deluje, smo se družno začeli dreti na enega od švercerjev, kako je mogel izgubiti karte, da se moramo sedaj tako plaziti po grmovju in se sramotiti pred vsemi temi ljudmi. Vsem nam je bilo jasno, lovcu tudi, v katerem grmu tiči zajec, le nadrti je gledal čukasto, da bolj ne bi mogel in nič mu ni bilo jasno. Bo že nekaj na tem, da smo si ravno zaradi tega njega izbrali za žrtev. Lovec paznik ni imel posluha za našo priredbo dogodka in nas je lastnoročno oziroma bolj lastnobesedno nagnal prav tja, od kjer smo se mukoma priplazili. S tako dolgimi nosovi, da bi nam zavidal še Ostržek, smo se odpravili proti domu. Pa prav nikoli več nismo šli na nobeno lovsko veselico.

Lovec, ki mu ne vem imena, drži v rokah meh za razpihovanje žerjavice, nad katero se bodo pekli čevapčiči. Morda tudi kakšen divjačinski zrezek. Golaž je bil zagotovo tak. Lovci pa ja ne bodo kupovali mesa v mesnici.

Kuharici in pomočnika, vsi predani delu: Milka Demšar s polnimi rokami mesa, Ludvik Demšar, Braco Rajčevič, Anica Pirman. Me pa zanima, kdo je rezal čebulo in kdaj je začel. Kadar jaz kuham golaž, začnem že ob šestih zjutraj. Ko zrežem eno čebulo, grem za pet minut ven jokat in prezračiti oči. Pa spet eno čebulo in tako naprej, dokler ni zrezana vsa. Zato pa golaž vedno kuham en dan pred uporabo.

Janez Demšar, Milkin mož, Milka Čekada.

Kraj: Rakek
Datum: 1958
Avtor: neznan
Zbirka: Milka Demšar
Skenirano: 29. 1. 2014
Oblika: fotografija