Skip to content

1911 Rakek – Cesarska pesem

3. 04. 2014
tags:

Revolucionarno gibanje v Franciji je leta 1796 vzpodbudilo cesarsko-kraljevega nadkancleja Sauraua, da je dal sestaviti narodno pesem, ki naj bi navduševala avstrijske narode v zvesti vdanosti do cesarja. Besedilo je napisal pesnih Haschka, uglasbil pa jo je Haydn. 28. Januarja 1797 je dobila imprimatur in 12. Februarja istega leta, na rojstni dan cesarja Franšička, so prvič izvajali v vseh dunajskih gledališčih in po vseh deželah monarhije. Valentin Vodnik je v »Novicah« zapisal, da so jo peli tudi v ljubljanskem gledališču in celo postregel s prevodom. Zaradi tega je Vodnik priznan kot prvi, ki je cesarsko himno prevedel v slovenščino. Leta 1854 jo je poslovenil in predelan Luka Jeran. V kasnejših čitankah pa je bila ponovno predelana. V pričujoči je prevod pripravil Lovro Toman po predlogi J. G. Seidla.

Himna Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (1918 -1929) in Kraljevine Jugoslavije (1929 – 1941), je bila sestavljena iz treh pesmi:

1. Bože pravde (Srbija)

2. Lijepa naša domovina (Hrvaška)

3. Naprej, zastava slave (Slovenija)

Himna ni bila uradno določena in ni obstajalo uradno besedilo, razen temeljnega pravila o redosledu izvajanja svečanih pesmi vseh treh narodov. Obseg teksta je bil od priložnosti do priložnosti različen. Obstajala je tudi verzija, po kateri so peli vse tri pesmi v celoti, verzija z dvema kiticama in najenostavnejša – iz vsake pesmi po ena kitica.

Prvo slovensko himno „Naprej, zastava slave“ je na besedilo Simona Jenka uglasbil Davorin Jenko. Bila je tudi prva pesem oziroma literatura nasploh, ki je bila iz slovenščine prevedena v angleški jezik. To sta leta 1885 storila prvi predavatelj Slovanskih jezikov na Univerzi v Oxfordu Andrej Jurtela in angleški novinar Alfred Lloyd Hardy.

Hej Slovani (hrvaščina Hej Slaveni; srbščina Hej Sloveni) je bila državna himna Socialistične federativne republike Jugoslavije. Pesem z naslovom »Hej Slováci» je leta 1834 v Pragi zložil Samo Tomašik. Kmalu je postala vseslovanska himna. V Jugoslaviji smo jo prepevali po spremenjenem besedilu Vladimirja Nazorja in v prevodu Mileta Klopčiča. Svoje različice pa so imeli tudi vsi drugi jugoslovanski narodi.

Ob osamosvojitvi s(m)o Slovenci izbrali za svojo himno Prešernovo Zdravljico, ki jo je uglasbil Stanko Premrl. Uradno je bila priznana 27. septembra 1989 in se do danes ni spremenila. Kot himna se tako danes izvaja sedma kitica Prešernove Zdravljice.

Mene sicer ni nihče nič vprašal, ampak bi raje imela za himno »Vstala Primorska«!

Po priključitvi Evropski uniji leta 2004 pa je naša himna postala tudi Oda radosti. Schillerjeva Oda radosti odseva pesnikovo idealistično vizijo človeštva kot skupnosti bratskih narodov – vizijo, v katero je verjel tudi Beethoven.

Leta 1972 je Svet Evrope razglasil Beethovnovo Odo radosti za svojo himno, leta 1985 pa so jo predsedniki držav in vlad razglasili za uradno himno Evropske unije. Himna brez besed in z univerzalnim jezikom glasbe izraža evropske ideale svobode, miru in solidarnosti.

Evropska himna ne nadomešča državnih himn držav EU, temveč poudarja skupne vrednote.

Slovarček:

  • imprimatur: pravica do tiska

Viri:

Kraj: Rakek, Avstro-Ogrska
Datum: 1911
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 30. 1. 2014
Oblika: knjiga




One Comment leave one →
  1. 7. 04. 2014 19:54

    Spomnim se, da je moja stara mama pela Bog obvaryj Bog ohrani nam Cesarja, Avstrijo. Vedno, kadar sem se morala na pamet uciti pesmi, je ona zapela svojo pesem, ki so jo vsak dan peli v soli pred zacetkom pouka.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: