1911 Rakek – Rojstni dan Cesarja Franca Jožefa I.
Na sliki so avstro-ogrski vojaki, ki so bili namenjeni varovanju železnice. Slikali so se ob praznovanju cesarjevega 81. rojstnega dne. Napis »Bog ohrani, Bog obvaruj nam cesarja, Avstrijo« je bogato okrašen z zelenjem in zastavami. Pod njim je manjši plakat z napisom »Franc Jožef I. 1830 – 1911«. Škoda da je to le fotokopija slike oziroma razgledice in jo je nemogoče povečati ter razbrati napisana imena. Na tako stari sliki, med tolikimi vojaki kar pet znanih imen je velika redkost.
Cesar se je rodil 18. Avgusta 1830. Njegov rojstni dan je bil najpomembnejši državni praznik, čeprav ni bil zakonsko določen. Prvič so ga proslavili leta 1849. Zastave so visele po vsem cesarstvu, prirejali so domoljubne slovesnosti in cesarske maše. Slovenci so bili cesarju vdani. Slovesno so praznovali vsak njegov rojstni dan, posebno okrogle obletnice. Franc Jožef I. se je že kot otrok učil jezikov svojih podložnikov. To je gotovo pripomoglo k njegovi priljubljenosti. Slovenske vojake naj bi pogosto nagovarjal v slovenščini.
Do razpada Avstro-Ogrske monarhije je ostal cesarjev rojstni dan edini državni praznik na slovenskem ozemlju. V Ljubljani so ga uradno zadnjič praznovali leta 1916. Nastanek kraljevine SHS pa je prinesel nove praznike.
Ko ravno pišem o cesarju pa ne morem mimo njegove žene Sisi. Na prvem programu TVS lahko spremljamo drugo sezono nadaljevanke o njenem življenju. Da je bilo med prvo in drugo sezono eno leto presledka, je svinjarija. Ustvarjalci Netflixove serije so si v tej nadaljevanki privoščili veliko umetniške svobode. Po njihovem naj bi se Franc Jožef in Sisi prvič srečala v zdraviliškem mestu Ischl in se zaljubila na prvi pogled. V resnici sta bila bratranec in sestrična in sta se prvič srečala v Innsbrucku leta 1848. Takrat je bila Sisi še premlada, da bi pritegnila Franca. V seriji naj bi cesarjev mlajši brat Maksimilijan skušal strmoglaviti cesarja in zasesti prestol, a mu državni udar ni uspel. Resnica je manj romantična. Dokazov za državni udar ni. Maksimilijan je leta 1864 postal mehiški cesar. Tri leta kasneje so ga odstavili in usmrtili. Sisi in Franc naj bi se na poročni dan veselo zavrtela ob Straussovi melodiji Cesarjev valček. Skladatelj je valček napisal veliko kasneje. Prvič so ga zaigrali leta 1889, ko je Franc Jožef obiskal nemškega cesarja Wilhelma II. v Berlinu. To so zgodovinska dejstva. V nadaljevanki je še marsikaj nenavadnega. Tega ne morem osporavati, ker nisem bila zraven. Čeprav je malo »prisiljena«, lepo povedano, jo kar gledam. Kakšna neumnost človeku v življenju tudi pripada.
»K. k. Landsturm –Eisenbahnschierungs – Abteilung Rakek«
Cesarsko-kraljeva milica – Oddelek za zaščito železnice Rakek.
Beseda »Landsturm« je v nemško govorečih deželah označevala milico ali vojaške enote, sestavljene iz vojakov slabše kakovosti. V Avstro-Ogrski so bile to rezervne sile. Sestavljali so jih moški v starosti od 24 do 55 let. Oddelki so bili namenjeni nadomeščanju enot na fronti in zagotavljanju lokalne obrambe. Uzakonjeni so bili leta 1886. Po zakonu so bili vsi državljani, ki niso bili v aktivni vojaški službi, obvezni za vojaško službo. V nasprotju z redno vojaško obveznostjo se je obveznost landsturm pojavila le, ko je pretil vdor sovražnika ali je le-ta že prešel meje. Imeli so vojaške oznake. Oblikovani so bili v enote. V izrednih primerih se je kopenska vojska lahko dopolnila iz landsturma, vendar le, če so bili v redno vojsko vpoklicani že vsi letniki in uporabljene vse rezerve. Zakon je veljal za države, zastopane v Reichsratu (parlament avstrijskega cesarstva). Države, ki v parlamentu niso bile zastopane, so se z zakonom strinjale. Landsturm je v Avstriji obstajal že dolgo pred zakonom. Vključeval je vse državljane, sposobne za vojaško službo. (Jugoslavija – redna vojska + rezervisti = splošna vojaška obveznost od 18 do 65 leta – za ponazoritev, ker se tega večina bolj spomni.)
Viri:
Kraj: Rakek
Datum: 1911
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 27. 8. 2023
Oblika: kopija fotografije
RSS - Posts