1982 Rakek – Štafeta

Zdaj pa zares.Štafeta je posebno lepo oblikovana palica, simbol bakle, ki je leta potovala po celi Jugoslaviji, po sistemu predaje iz rok v roke. Prvič je krenila na pot 22. maja 1945. Nosili so jo najboljši mladinci in vojaki, najzaslužnejši delavci, najuspešnejši športniki in drugi, ki jim je pripadla ta velika čast. Vsakega 25. maja so jo svečano izročili Titu, ker je bil ta dan proglašen za njegov rojstni dan. Tito je bil rojen 7. maja 1892. Zmeda okrog njegovega rojstnega dne je nastala zaradi začetka desanta na Drvar 1944. leta, ker naj bi bil, po podatkih, s katerimi so razpolagali Nemci, Tito rojen 25. maja in so računali, da bo zaradi praznovanja odpor slabši. Idejni tvorec štafete je bil Čeh Josif Prohaska, profesor telovadbe v kragujevški gimnaziji in nekdanji Sokol. Manifestacija, ki je trajala skoraj pol stoletja, je imela tri karakteristična obdobja.

I. obdobje: Titova štafeta, od 1945 do 1956

Prvo štafeto so naredili delavci kragujevške tovarne orožja in je bila skromna, narejena iz kovinskega ovoja, ki naj bi služil za pismo z dobrimi željami. Organizatorji s tem niso bili zadovoljni, pa so si izmislili boljšo. Prva štafeta je bila “Plava knjiga”, v kateri je bilo, na mesarskem povoščenem papirju, zbranih 15.000 podpisov kragujevških mladincev. Knjiga bi morala biti rdeča, vendar nobena knjigoveznica v Kragujevcu ni imela materiala v tej barvi. Zgledu so sledile še ostale republike, JNA, Trst in Julijska krajina in tako je Tito prejel devet štafetnih palic. Sodelovalo je 12.500 mladincev, ki so pretekli 9.000 kilometrov in vse skupaj Titu predali v Zagrebu. Naslednja leta, do 1956., je Tito osebno sprejemal nosilce štafet pred Belim dvorom v Beogradu. Pred tem pa je bil svečan sprejem na Trgu republike.

Štafete prvega obdobja so najzanimivejše, ker so originalne in raznovrstne. Avtorji so večinoma anonimni: pionirji, delavci, vaška mladina, vojaki … Najpogostejša materiala sta bila les in kovina, peterokraka zvezda in plastična bakla pa obvezni obeležji, ki sta bili po pravilu postavljeni na vrh štafete.

II. obdobje: Štafeta mladosti, od 1957 do 1980

Na Titovo pobudo je Centralni komite Narodne mladine Jugoslavije leta 1957 sprejel odločitev, da se 25. maj proslavlja kot Dan mladosti. Tako je Titov rojstni dan postal praznik mladine, Titova štafeta pa Štafeta mladosti. Prva je odšla na pot 5. maja 1957 iz Kumrovca. Vsako naslednje leto je startala iz drugega kraja in simbolično označevala pomembne datume in dogodke iz zgodovine jugoslovanskih narodov in narodnosti. Na zaključni svečanosti, 25. maja, ki je bila na Stadionu JLA v Beogradu, jo je Titu izročil najboljši med mladinci Jugoslavije.

Štafetno palico so kreirali vrhunski jugoslovanski umetniki, ki so, ali uspeli na natečaju, ali pa bili pozvani, po tako imenovanem “republiškem ključu”, po katerem so določili tudi zadnjega nosilca. Štafeta je izgubila svežino in raznolikost, ki jo je imela v I. obdobju, in je postajala vse bolj uniformirana.

Zadnjo štafeto, ki jo je leta 1979 Tito osebno prejel, je izdelala Milena Braniselj iz Cerknice. Bila je edina ženska, ki ji je uspelo od leta 1946 zmagati na natečaju za izdelavo enega izmed osrednjih simbolov, ki so povezovali jugoslovanske narode.

Leta 1980 je štafeto mladosti na poti po Hrvaški zatekla Titova smrt. Prekinila je svojo pot in položili so jo na oder prejemnika v Skupščini SFRJ.

III. obdobje: Po Titu – Tito, od 1981 do 1987

Štafeta mladosti je živela dalje tudi po Titovi smrti in postala simbol ljubezni in predanosti njegovemu delu. S prisego Jugoslovanov, da bodo še naprej trdni in neomajni na njegovi poti, so jo predali pod portretom Josipa Broza predsedniku Zveze socialistične mladine Jugoslavije na Stadionu JLA v Beogradu.

Klima v tedanji družbi se je premenila, sporočila v štafeti so vse bolj dobivala prizvok pesimizma. Začele so se tudi polemike o nadaljnji usodi štafete. Zadnja, leta 1987, pa je bila pospremljena tudi z velikim škandalom. Oblikovalski atelje “Novi kolektivizem” iz Ljubljane je za Dan mladosti predlagal plakat, ki je bil predelava nacističnega, kopija dela “Tretji rajh” Richarda Kleina. Tudi sama štafeta ni bila več podobna štafetni palici. Še predlog, ki je na koncu zmagal, se je razlikoval od predhodnih. Narejena je bila iz pleksi stekla s stiliziranimi osmimi kapljami krvi. Gledano z današnje perspektive je simbolično napovedovala začetek prelivanja krvi na tem prostoru.

V ospredju so zborovodja mešanega pevskega zbora “Heroj Iztok” Mirko Rebolj, zaslužni vojak, mladinec, ki drži štafeto in gasilka.

********* ********¹ , blondinec z brki pa je Jani Steržaj.

Pod klobukom je Aleš Modic, poleg njega pa Marija Šivec.

Zelo lepo zapisani osnovni podatki o fotografiji na zadnji strani le-te.