Preskoči na vsebino

1900 Markovec – Špetnjakov mlin in žaga

30. 07. 2014

121112758

Srečno prispeli v Stari trg (Altenmarkt). Obšli smo že vse okoliške hribe … 13./8. zjutraj potem 1./9. odšli zgodaj v Ribnico (Reifnitz), kjer bomo do ponedeljka.
S prisrčnimi pozdravi.
Senager

Tako nekako je zapisano v rokopisu, ki je še v gotici. Napisano da slutiti, da gre za turistično ali pa mogoče raziskovalno, lahko tudi potopisno pohajkovanje po naših krajih!!! Ne glede na to ali gre v resnici za prvo, drugo ali zadnjo domnevo, naj nam bo to v globok razmislek …

Markovec (Markovce)Legenda ve povedati, da je ime vasi nastalo od cerkve Svetega Marka, ki naj bi stala pod gozdom nekje na ozemlju današnje vasi. Arhivski viri te cerkve ne navajajo.

Zgodovina mlina in žage

Ta mlin v Markovcu je bil najprej v lasti snežniškega gospostva. Kasneje, leta 1870 je bil tu mlinar iz Dolenje vasi pri Cerknici z imenom Anton Kovšca, ki je imel za ženo Marijo Klepac iz Gerovega.

Okoli leta 1865 je posestvo kupil Anton Žagar iz Prezida, po domače Špetnjakov. Njegov sin Frane oz. Franjo (r. 1855) je žago iz našega posnetka postavil leta 1880 kot obrat z dvema venecijankama in enim poljarmenikom – to je bila prva večja žaga v Loški dolini. Med obema vojnama je na njej dobilo zaposlitev od 50 do 60 delavcev.

Na začetku prejšnjega stoletja je Franjo Žagar postavil tudi veliko žago na Milanovem vrhu na sosednjem Hrvaškem, ki je dajala kruh tudi ljudem iz naše doline (o tem pa v enem od naslednjih prispevkov).

Na posnetku se vidijo velike zaloge lesa, kar samo potrjuje trditev o velikosti omenjene žage.

121112758-001Pri pripravi tega prispevka mi je na pomoč priskočila tudi Milena Ožbolt, ki je takole zapisala:”To je pogled na žago z vzhodne strani, nekje od današnje Bizarjeve hiše. Jezu in dimnika se še spomnim. Stavbe so danes malo drugačne, a stojijo še danes na istem mestu. Nekatere so nadomeščene z novimi. Spet druge so danes podrte. Mostič samo slutim, zadaj za rampo, po kateri so valili hlode na žago.”

V ozadju se razbere še neporaščeni Nadleški hrib, za njim, v daljavi pa se vidijo tudi Javorniki s Korenom.

Po vojni je žaga prenehala delovati, ker se je lesna industrija na Notranjskem združila in posodobila. Zato pa je tu svoje prostore našla livarna Kovinoplastike Lož. Na tej lokaciji je delovala nekje do leta 1969, in sicer v eni od teh stavb, verjetno v pritličju te največje. V zgornjih prostorih so bila stanovanja.

Stavba čisto zadaj in višje je tista, v kateri je nazadnje stanoval Matična s Pojan, zadnji, ki je še nosil murčka v ušesu. Ta danes še stoji.

  • Razglednica je objavljena tudi v Kebetovi knjigi: Loška dolina z Babnim poljem, Ljubljana 1996; na strani 334.
  • Razglednica je objavljena tudi v knjigi Dežela ob Cerkniškem jezeru, Kraji v Občini Cerknica na starih razglednicah, Cerknica 1990; na str. 85.

Slovarček:

  • Altenmarkt: staro nemško ime za Stari trg pri Ložu.
  • Reifnitz: Ribnica. Prva omemba današnje Ribnice govori o gospostvu Rewenicz. Pod Ortenburžani se omenja grad kot Castrum Reiuenz, v srednjem veku pa se ime ponemči, in najdemo Ribnico zapisano kot Reiffnitz; v našem primeru v obliki zapisa Reifnitz.

Viri:

  • Janez Kebe
  • Milena Ožbolt
  • Kebe Janez: Loška dolina z Babnim poljem, Ljubljana 1996
  • Kebe Janez: Loška dolina z Babnim poljem II, Ljubljana 2002
  • Milan Škrabec, Janez Šumrada, Marjan Slabe: Dežela ob Cerkniškem jezeru, SO Cerknica, 1990
  • http://sl.wikipedia.org

Dopolnjeno 2.5.2015

obrhPrispevek je bil objavljeni  septembra 2014 v dvojni številki glasila Obrh na straneh 46 in 47.

Kraj: Markovec
Datum: odposlana 1900 (podatek iz knjige Dežela ob Cerkniškem jezeru)
Avtor: založil S. Meden – Markovce,
Zbirka: Župnišče Stari trg
Skenirano: 13. 11. 2012
Oblika: kopija razglednice

Dodajte komentar