1935 Velike Bloke – Lipetov Viktor
Gostilno Jerič – Pri Lipetu so v Velikih Blokah odprli leta 1910, ko sta Filip in Frančiška Jerič prišla iz Velikih Lašč, kjer sta imela do tedaj v najemu znano gostilno Pri Koprivcu. Doma sta bila sicer iz goriškega, on iz vasi Gabrje in ona iz Čepovana. V Vel. Blokah sta prevzela Malensko gostilno in za to preuredila prostore gospodarskega poslopja. Po gospodarju Filipu, ki so mu rekli tudi Lipe, je hiša in gostilna dobila tudi domače ime. Njun sin Viktor (1923 – 1989) je bil eden od dvanajstih Lipetovih otrok.
Vaška gostilna je omogočala le skromno življenje. Viktorjev oče Filip je nekako dokupil na Radleku tri njive in še eno v Vel. Blokah, da so lahko ob delu v gostilni redili tudi kravo.Vendar se je deček Viktor po fantovsko postavil ob avtomobil, ki je bil last trgovskega potnika s pijačo iz Jastrebarskega pri Zagrebu. Ker ga je najbrž slikal potnik sam, se je avtomobila – luksuz avto se je tudi reklo, lahko tudi previdno dotaknil, drugo roko pa potisnil v hlačni žep. V tistih časih pa tudi še v času mojega otroštva so nas otroke stalno podili stran od avtomobilov, če je kakšen slučajno pripeljal v vas. “Mulci, stran od avta!” je bil prvi ukaz v skrbi, da ne bi v radovednosti kaj odšraufali, opraskali ali, bog ne daj, odprli vrata, zijali v kabino in štrefili po ročicah in gumbih. Kakšne znamke je bil avto na sliki prepuščam za razmišljanje avtomobilskim poznavalcem Starih slik.
To, da je bil Viktor bos ni bilo važno, a imel je suknjič in predvsem klobuk, najodličnejši okras vsakega vaškega fanta, kot je napisal že Frane Milčinski. O klobuku pa še to: Ko sva z bratrancem Tonetom v prvem letniku srednje šole po dobrem mesecu prvič prišla domov iz internata na Vidovdanski, naju je že pri avtobusu srečal stric Ujcov Janez in dejal:” Fanta, saj sta se že potegnila v Ljubljani! Klobuke si pa le kupita pa na glavo z njimi, da bosta taprava fanta!”Viktor je po drugi svetovni vojni z ženo Malko dolgo vodil gostilno. Uredil je balinplac in prenočišča za goste. Sam pa je najbolj užival, če je lahko s kopanjem v grič za hišo širil prostor, kaj dozidaval ali se vrtil po hlevu.
Do gostov sta bila z Malko vedno zelo prijazna. Bloški fantje in dekleta smo se prvih plesnih korakov ob nedeljah zgodaj popoldne učili v njihovi posebni sobi, ki jo je krasila poslikava gosta Lojzeta Perka. Tudi balinali smo lahko in na dan moje valete leta 1965 nas je učiteljica Milena Kulič, Viktorjeva nečakinja, pripeljala k Lipetu na balinanje in na balinplac nam je Viktor, kot resnim gostom, postregel pijačo.
Danes od Lipetovih otrok živi le še Viktorjeva sestra Danica Modic – Tonova, ki s svojimi spomini pomaga pri nastanku mojih prispevkov.
Slovarček:
- luksuz avto: osebni avto
- odšraufali: odvili
- štrefili: stikali
- potegnila: zrastla
- balinplac: balinišče
Viri:
- Danica Modic – Tonova, Vel. Bloke
Kraj: Velike Bloke
Datum: 1935
Avtor: neznan
Zbirka: Danica Modic
Skenirano: 1. 6. 2014
Oblika: fotografija
Dopolnjeno 18. 12. 2015
junij 2015 – Prispevek je bil objavljen v junijski številki revije Bloški korak je bil na strani 14.
RSS - Posts
Po značilnih elipsastih vertikalnih veznih ploščicah na obeh zadnjih odbijačih bi si upal trditi, da je to ford A. Ta model so v skoraj pet milijonski seriji proizvajali med letoma 1928 do 1931, imel je 3,3 – litrski motor in nekaj čez 40 “konjev”. Ti avtomobili so bili zaradi robustnosti, enostavnega vzdrževanja in tudi zaradi relativno ugodne cene zelo priljubljeni tudi v kraljevi Jugoslaviji. Pa tudi danes se na številnih starodobniških prireditvah po Sloveniji pogosto pojavi kakšen ford A. Takole, čez prst bi rekel, da je v Sloveniji še kakšnih 10-15 takšnih fordov.
Lep pozdrav vsem bralkam in bralcem tega zanimivega bloga.
Peter
Odlično! Pravkar smo v fazi pridobivanja večih fotografij izpred druge svetovne vojno. Po moji oceni je tam vsaj pet različnih avtomobilov. Fotografije so tako števične, da bomo lahko nekatere uporabili samo za opis avtomobilov. Se priporočamo za sodelovanje.
Zagotovo Ford A.
Lipetov ata nas je v naši mladosti večkrat rešil z kakšnim decilitrom bencina ,ko nam ga je pri mopedih zmanjkalo pri vandranju po Bloški planoti (tudi ponoči). Za lon pa nam je dal še kozarec malinovca.
Hiša stoji na stičišču treh cest zato so bile potrebe mimoidočih potnikov različne tako da sta Viktor in njegova žena doživela veliko dogodivščin.
Res je bil dobričina.
Vse manj je dobrih gostiln in Lipetova je bila najboljša daleč na okoli.Velikokrat so se fantje tudi stepli in to do krvi,ko so prišli miličniki Malka in Viktor nista opretepu vedela nič.
Tale Viktor v klobuku. Tudi moj ata je bil takega mnenja, da fant ni fant, če nima dobrega klobuka. Pa je šel enkrat v Ljubljano po opravkih in kupil sinu, mojemu bratu klobuk.
Modre barve s širokimi krajci, precej visok in raven. Meni se je kar bleščalo ko sem ga zagledala. Brat Tone je pa dobesedno spreminjal barve. “Ne bom ga nosil” je vztrajal.
“Ga boš nosil in to takšnega ki kaj velja, sem dal velike denarje zanj”, je odločil ata.
V nedeljo je Tone pokril klobuk in šel k maši. Pa ne daleč, samo do kapelce, tam je spravil klobuk in šel naprej razkrit, domov pa je spet prišel v njem. Ampak ata je pred cerkvijo opazil, da je fant razoglav. No potem smo pa poslušali še eno pridigo.