Skip to content

1935 Markovec – Belmalenska Ladica

24. 04. 2019

Deklica Ladica Petrič, rojena leta 1929 v Belem malnu najstarejšemu sinu Ivanu in njegovi ženi Milki, je tu stara kakih šest let. Za fotografiranje so jo lepo uredili in moderno pražnje oblekli. V tem času njena družina ne živi več na očetovem domu v Belem malnu, ampak pri Špetnaku, ob žagi Franja Žagarja, kjer ima njen oče službo kot uradnik. Ni več edinka, je pa gotovo najbolj radovedna v družini in očetu neprestano za petami. Pozna vsak kotiček na žagi in okoli Obrha, ki se peni pod mostom, ne boji se nikogar in zato doživlja marsikaj zanimivega.

Njen oče je razgledan in izobražen človek naprednega duha, ki je tesno povezan z delavci na žagi in z vaščani. Tudi mati je razgledana in svobodomiselna ženska, ki zdaj ni več v službi v Mlakarjevi trgovini tam poleg, ampak se posveča družini. Delodajalec Žagar dobro plačuje svoje delavce in nameščence, ima moderno podjetje, ki daje kruh okoli štiridesetim delavcem in življenje je dobro. Toda …

Po svetu se napovedujejo burna dogajanja, ki jih Ladičin oče in peščica mož okoli njega budno spremlja. Gospodarska kriza je sicer mimo, a s prihodom nacizma in fašizma se napovedujejo težki časi, ki pa jih dekletce na sliki in še marsikdo niti ne sluti. Njeno otroštvo teče v mali sodobni hiši z elektriko, kjer ima čisto svojo rdečo knjižno polico, ob varovanju mlajših bratov in sester, ob naklonjenosti odraslih in tudi žene direktorja žage gospe Lešnjakove in njenih otrok … Iz tistega časa še hrani posnetek na Lešnjakovem balkonu, ki ga je napravila direktorjeva hči Jana … Ladica včasih spremlja očeta k Ipavčevim, kjer možje z žage in vaški kmetje ob kozarcu vina razpravljajo o politiki in gospodarstvu, njo pa še najbolj zanimajo plodovi žlahtne Ipavčeve hruške in zrele drnulje ob njihovem plotu … Kdaj pa kdaj se druži z Albino, Justo in Ivo, ki stanujejo v hišici njenega očeta na Trznah. Dnevi so mirni in lepi.

Frizura “na paža” in mornarska oblekica s pentljo, resen obraz in bistre oči – prava mala gospodična, ki veliko obeta. Niti sluti ne – in prav je tako – da bodo njena najstniška leta zaznamovana z vojno. Ko je oče šel v partizane, je bila ogrožena njegova družina in je zato morala z drugimi partizanskimi družinami v naglici oditi v gozd pod Snežnikom, kjer v skrajnih razmerah in strahu doživljajo strahote za strahoto, vključno s smrtjo Ladičinega očeta, materino boleznijo, begunstvom v Beli Krajini in neznosnim pomanjkanjem, ki je še kar trajalo tudi po koncu vojne … Veliko pozneje Ladica te dneve, ki se v spominu vračajo neizbrisni dan na dan, opiše v svojih člankih in pripovedih
za TV, knjige in Stare slike. Ladica v materini hudi bolezni in še bolj po njeni smrti leta 1947 postane nadomestna mati svojim mlajšim bratom in sestram, a pod hudim bremenom nikoli ne klone – vse hudo, ki ga je preživela, jo je povsem prekalilo.
Posnetek je napravil Vinko Bavec, Markovljan in dober prijatelj Ladičinega očeta Ivana Petriča. O njem tudi Stare slike cerknica veliko povedo …

Viri:

  • Ladica Štritof, 2018, Koper, ustno

Kraj: Markovec
Datum:  okoli 1935
Avtor: Vinko Bavec
Zbirka: Ladica Štritof
Skenirano: 9. 3. 2019
Oblika: fotografija

3 komentarji leave one →
  1. Anonimnež permalink
    1. 01. 2020 14:56

    Ladico Štritof sem spoznal na skupnem posvetu o izročilu TIGRa v dvorani KS Žusterna, ki sta ga organizirala krajevna borčevska organizacija iz Žusterne in Društvo TIGR junija 2016.
    S seboj je prinesla pomemben dokument, ki bo 11. januarja letos star natanko 45 let. V tem dokumentu iz leta 1965, ki ga je izdal oddelek za pravne in inšpekcijske zadeve skupščine okraja Koper ter sklepa z dne 8. oktober 1964 ter nosi naslov “Navodilo za natančnejše določanje časa, ki se po členih 29 do 32 zakona o pokojninskem zavarovanju šteje za pokojnino”, je določilo, da se med ostalimi, pripadnikom TIGRa, ki so to bili že pred začetkom II. svetovne vojne, prizna dvojno štetje.
    Ladica je s svojim delom tedaj dala pomemben prispevek k ureditvi tega področja. Prepričan sem, da mnogi tega danes ne vedo. Skromna kot je, tega ni nikoli poudarjala, to je omenila kar tako, mimogrede. Pohvalno pa je tudi, da je ta dokument prinesla na omenjeni posvet in z njim seznanila ostale.
    .

    Liked by 1 person

  2. 1. 01. 2020 17:28

    Hvala za vašo pomembno objavo, ki med drugim posredno opozarja na to, koliko časa je bila organizacija TIGR odrinjena oziroma prezrta in v veselje mi je vedeti, da je bila prav Ladica Štritof tista, ki je prispevala k ureditvi tega področja. Posredovala ji bom vaše sporočilo. Hvala!

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1925 Ljubljana – Mladi Vinko Bavec z zaročenko | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: