1965 Slivnica – Əntriga
Kmetje so si umislili tale pripomoček, imenovan əntriga, za lažje in hitrejše spravilo sena iz strmega pobočja. Zato pri nas za tako opravilo niso potrebovali košev. Əntrigo so v lazih uporabili tudi za hitrejšo izdelavo ograbkov.
Prav tako je bila zelo koristen pripomoček na mokrih travnikih za umik sena iz močvirnega terena v ograbek ali kasneje za spravilo suhega sena do voza.

Ime tega nenavadnega vozila je mogoče izposojenka iz nemščine in izvira iz glagola (ein)tragen (prinašati, donašati – tako kot trage – nosila itd.), v našem pogovornem jeziku pa se izgovarja enako kot francoska izposojenka intriga (intrigue, spletka). Je možno, da naša əntriga izvira celo iz slednje? Ne vemo. Vsekakor pa je z njo v sorodu, saj pomeni tudi:
- əntriga – neprijetnost, težava, konflikt, prepir, spletka: tale plot je tu samo za əntrigo / z njim so imeli samo əntrigo / za samo əntrigo je pri hiši
- əntriga – spletkar, kdor s svojimi zahtevami, vmešavanjem povzroča slabo voljo, neprijetnosti, težave, prepire, konflikte, spletke, intrige: bil je velika əntriga / že spet je tu, ta əntriga / nehaj že əntriga salamenska / bali so se əntrigarjev in prepirljivcev / vaški əntrigar
- əntrižləu – kot pridevnik; prepirljiv, konflikten, zgagast, intrigantski; ki s svojimi zahtevami, vmešavanjem povzroča slabo voljo, neprijetnosti, težave, zgago: ta otrok je pa res əntrižləu, əntrižləu človek
Viri:
- Jože Ovsec
- Marko Urbiha
- Milena Ožbolt
- Bojan Štefančič
- Slovar slovenskega knjižnega jezik: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html
Kraj: (verjetno) Slivnica
Datum: ocenjeno 1965
Avtor:neznan
Zbirka: Heda Opeka
Skenirano: 7. 6. 2011
Oblika: fotografija
Dopolnjeno 24. 10. 2015
Prispevek je bil objavljen v oktobrski številki glasila Obrh na strani 62.
Tale əntriga me je spravila v smeh takoj, ko sem zagledala naslov, ker so mi najprej na pamet prišli vsi razloženi izrazi. Delovnega pripomočka pa nisem poznala. Zelo všečno.
Kaj pa imena oseb na sliki so znana?
Mi smo pa enostavno posekali velike široke leskove veje in nanje naložili kopico sena in ga nato vlekli navzdol kjer je bilo možno naložiti na voz.
Ko je bilo seno naloženo smo te leskove veje naložili na vrh voza in jih doma zrezali, posušili ter jih kasneje porabili za kurjavo.
Na sliki so otroci: Jaki Hren, Roman Hren in Mateja Hren pa mami od Mateje
Zdaj bi bili veseli še podatka o kraju in času posnetka ?
Sijajno, da spet enkrat vidim to reč, mislila sem že, da so vsi pozabili nanjo. Ampka zanima me, če kdo pozna tudi izraz “kankole” in kaj točno to pomeni. Meni je v spominu, da je to drugo ime za entrigo, ampak kogar vprašam nič ne ve…
Ta izraz je meni nepoznan. Prvič ga slišim. Sem tudi jaz radovedna kaj pomeni.
Kankole ali “kaunkole”, kot smo rekli v Slovenskih goricah, je podobna priprava, vendar ima kolo povsem spredaj. Po konstrukciji so bolj podobne samokolnici, vendar brez stranic in z dnom, ki spominja na lestev. Več na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kankole oz. fotografija na:
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1e/Samokolnica.JPG/330px-Samokolnica.JPG
Uporabljale so se za prevoz vreč, npr. krompirja… za prevoz poljskih pridelkov, kot npr. pese, buč…, ljudje pa so z njimi šli tudi v trgovino po večjih nakupih, saj so bile lažje kot samokolnica.
Danes sem izvedela še za en izviren način uporabe tegale pripomočka. Otrokom je əntriga služila kot fina gugalnica.
Prva z leve (Matejina mama) je Jožka Hren.
Mi smo pa taki zadevi rekli jntrga.
Ta slika je nastala 1969 pri Bezuljaku. Za Romanom in Jakom stoji njuna mama Ivanka Hren. Za njo pa teta Ivanka Turk rojena Hren.
No, pa smo s skupno pomočjo vse izvedeli tudi o osebah na sliki. Hvala vsem.