1946 Rakek – Nabavna knjižica
Številka 1882 ni letnica izdaje knjižice. Je delovodna številka, torej zaporedna številka. Naproze so namreč ustanovili šele po drugi svetovni vojni.
Pod svoje okrilje je prevzela gospodarstvo svojega okoliša in imela svoja pravila, ki so bila prilagojena republiškemu zakonu o zadrugah. V skladu s temi pravili so se bistveno zmanjšali članski deleži, kar je vplivalo na povišanje števila članov. Delež na družinskega poglavarja je bil 100 din, za ostale družinske člane 20 din. Vpisnina za nove člane je bila 10 din, družinskim članom vpisnine ni bilo potrebno plačati. Član zadruge je lahko postala vsaka polnoletna oseba, ki je uživala državljanske pravice in ji je bila s tem dana možnost, da se je lahko udejstvovala na zadružnih poljih. Ugodnega nakupa v zadrugah so bili deležni le člani. Zadružni sektor je zajemal 86 % vsega prebivalstva okraja, ostalih 14 % sta pokrivala državni in privatni sektor. V tem sorazmerju so dodeljevali tudi kontingent blaga.
Naproza je imela tudi zastopstvo Jugopetrola in je zato dne 17. julija 1947 pričela prodajati tekoča goriva in maziva. To delo je prevzela od zaplenjene trgovine Levstek – Oblak, v kateri je imela tudi poslovne prostore. Ker pa to ni spadalo v njen delokrog, so zaprosili Okrajno poslovno zvezo (danes bi bila to gospodarska ali obrtna zbornica), da poiščejo drugega prodajalca. Poslovalnice Naproze Rakek so se s 1. marcem 1948 osamosvojile in postale Kmetijske zadruge.
Glede na povedano vidimo, da je bilo pomembno in pametno biti član Naproze. Imela je veliko moč in veliko članov pa tudi veliko ugodnosti za le-te. Iz prodajne knjižice pa vidimo, kako so vpisovali nakupe v zadrugi. Ker takrat še ni bilo Špara, Hoferja, Mercatorja itn. in tudi ne kreditnih kartic, ljudje niso hodili v trgovino vsak dan pa še ob nedeljah, temveč so kupovali na zalogo. Praviloma za cel mesec ali celo dlje. Temu se je reklo aprovizacija ali po domače fasnga.
Slovarček:
- racioniran: z načrtno in enakomerno razdelitvijo življenjskih potrebščin omejena poraba le-teh
Viri:
- Gantar, I.: Rakek, Ljubljana: Založba Mladika, 2005
Kraj: Rakek
Datum: 1946
Avtor: Naproza
Zbirka: Otilija Vidrih
Skenirano: 17. 7. 2014
Oblika: dokument
RSS - Posts
Je to tisto, ko se je reklo, da je blago “na karte” ali je bilo kaj drugega?
Te “zadruge” so bile ustanovljene zato, da so nadomestile lokalne privatne trgovine, ki so bile zaplenjene s strani novih oblasti. Seveda od kmetov niso kaj dosti kupovale – večinoma je šlo za obvezno oddajo kmetijskih pridelkov – zaplembe živeža, ki ga je takrat primanjkovalo.
Poznam primer, ko je kmet moral med drugimi pridelki oddati tudi koruzo. Nič ni pomagala pritožba, da koruze ni sadil in je nima. Pritožba je bila zavrnjena. Moral jo je kupiti koruzo kakor je vedel in znal, da jo je lahko oddal oblastem v Starem trgu pri Ložu. Zanimivo je brati te stare odločbe, ki se vse končajo s “Smrt fašizmu – svoboda narodu!”
Po pripovedovanju vaščanov, je ta koruza končala v hlevu nekaj hiš naprej – pri kmetu ki je bil “bolj naš”..
Karte so bili natisnjeni obrazci, nekakšna razpredelnica, kjer je bilo označeno npr.: 2×1 kg mesa, 1x 2 m tekstilnega blaga, 5kg tomaževe žlindre, to je bilo gnojilo za travnike, itd. Ko smo to blago v trgovini kupili je trgovec odtrgal ta natiskan listič in jih skupaj z ostalimi oddal pristojnim oblastem, s tem je bilo naše nakupovanje končano.
So pa bile različne karte. Za gozdne delavce ali delavce na žagi, furmane in podobno, so bile “ta težke karte”, tu je bilo nekaj več mesa, morda 2kg več sladkorja, celo 1l olja, ali 1kg sladkorja.
Je pa bil tudi popis za obvezno oddajo zanimiv. Zgodilo se je, ko je tovariš iz odbora popisoval kokoši pa je imel v žepu koruzo in je pred vsako hišo potresel koruzo in poklical kure, te so pritekle skupaj najmanj od treh hiš, popisal jih je pa vse na eno hišo in tako naprej, da je bilo naštetih najmanj trikrat toliko kokoši, kot jih je v resnici bilo.
To delo je bilo pa tudi nevarno. Ko je naš sosed, ki je bil za to zadolžen popisoval govejo živino in je malo preveč pokukal v štalo, ga je lastnik napadel z vilami in je moral kar hitro pot pod noge, da jih je odnese brez poškodb.
Kaj čmo, tako je bilo.
Najlepša hvala za pojasnila in zelo nazorne zgodbe!
Res, hvala. Jaz o kartah pa prav nič ne vem.