1954 Cerknica – Obnova Meletove vage

Ta fotografija je nastala poleti, leta 1954, pred Meletovo hišo. Toni Mele in njegov sin Zvonko sta se slikala poleg dvignjene vage, ki je stala pred njihovo hišo. Pravilno se ji reče mostna tehtnica, vendar jo bomo v prispevku imenovali kar vaga, se bolj domače sliši. Te vage danes ni več, prav tako ni več oreha v ozadju, podrlo ga je neurje leta 1964. Še vedno pa v centru Cerknice stoji, večini domačinom in okoliškim prebivalcem znana Meletova hiša.

O tej hiši smo na Starihslikah že dosti pisali, pa vendarle se pri pripravi prispevkov, povezanih z Meletovimi, vedno zve kaj novega o njej. Hiša, gledano s Ceste 4. maja, ima točno na sredini balkon. Nič posebnega, le da so vhodna vrata zamaknjena levo in se ne nahajajo pod njim, kot je to pri večini hiš, ki so bile zgrajene v tem stilu. Balkon je služil tudi kot zaščita glavnim vratom, da se v primeru slabega vremena ni stopilo iz hiše naravnost na dež. Pri tej hiši ni tako, pod balkonom je okno, kriva za to pa je vaga. Pri Meletovih so tehtali že od leta 1916 naprej, pa najbrž tudi že prej, zato je hiša dejansko prirejena vagi. Okno pod balkonom se je nahajalo natančno pred njo in je služilo za opazovanje in kontrolo tehtanja, da ne bi kdo stal na vagi ali podobno. Vaganje je moralo biti natančno in korektno. V veži za vhodnimi vrati pa je bil mehanizem te naprave. Evo, vaga je kriva, da je hiša na pogled nesimetrična.

Ta vaga je stara, naredila sta jo Josip in Toni Mele, da pa je služila svojemu namenu, jo je bilo treba občasno dvigniti iz jame in jo obnoviti. Pri tem opravilu so jo očistili rje, jo na novo pobarvali in naredili novo tehtalno površino iz masivnih lesenih plohov. Najpomembnejša pri tem je bila obdelava in brušenje vodil mehanizma. Nikoli jih niso brusili s pilo ali čem podobnim, ampak se je to delalo vedno in samo z oslo. To je tisti brusni kamen, s katerim so včasih redno, danes pa že bolj redko, brusili kose. Ko je bilo vse to narejeno, so vago spustili nazaj v jašek, pri čemer je bilo treba paziti, da se je le ta lepo usedla na vodila. Na koncu so jo umerili oziroma starirali.

Za konec še to, pri Meletovih so poleg mostnih vag izdelovali tudi take za tehtanje čebeljih panjev. Z njimi so spremljali količino medu, ki so ga pridelale čebele. To so merili tako, da so na začetku stehtali prazen panj in ga v nadaljevanju čebelje paše tehtali še večkrat. Razlika od prvega tehtanja je bila teža čebeljega pridelka v panju. Kolikor vem, se to na zelo podoben način dela še danes.

Zakaj je bila hiša okrašena nam ni uspelo zvedeti, morda nam pri tem pomagate bralci.