1946 Cerknica – Gasilsko šoferski tečaj
Ta gasilska slika je nastala poleti leta 1946, na presahlem Cerkniškem jezeru. V ozadju se v meglici vidi naša “coprniška gora” Slivnica. Po tem predvidevam, da je slika nastala v predelu jezera, ki se imenuje Osredek. Na sliki so udeleženci in vozila gasilsko-šoferskega tečaja, ki je bil organiziran pod okriljem Cerkniške gasilske čete, vodil in izvajal pa ga je Toni Mele iz Cerknice.
O podobnem tečaju je Metka Dragolič že napisala prispevek z naslovom “1946 Cerknica – Šoferski tečaj in izpit”. Tečajev oziroma praktičnih vaj vožnje in izpitov je bilo v tistem času več in ta na današnji sliki ni isti kot pri Metki. Da je bilo tega več priča tudi dejstvo, da se je teh slik ohranilo kar dosti, glede na to, da se je to dogajalo takoj po vojni.
Najprej mi je pri tej sliki padlo v oči to, da so postavljeni po velikosti. Pa ne udeleženci, ampak vozila. Na levi strani je gasilski kamion S.P.A. in je bil last Cerkniške gasilske čete, na sredini je traktor iz traktorske postaje Kmetijske zadruge Grahovo, na levi pa je kolo, za katerega pa mi ni uspelo izvedeti, čigavo je. O gasilskem tovornjaku še to. Svojo pot je končal tako, da se je po okvari zavor dolgo časa nahajal na “klocnah” v Meletovi delavnici in čakal na popravilo, kar pa se ni zgodilo in je bil na koncu umaknjen iz uporabe. Vzrok za to je bila nabava novega vozila.
Kot je bilo že v uvodu omenjeno, ga je vodil Toni Mele iz Cerknice. To je oseba, o kateri na naši strani dosti pišemo, saj je bil zelo znan cerkniški obrtnik in priznan mojster tistega časa. Poleg tega pa je bil s srcem in dušo predan gasilstvu. Pri pripravi prispevka sta mi bila v veliko pomoč Joži in Zvone Mele, saj imata skrbno spravljeno vso dokumentacijo in slike o teh tečajih in je pregledovanje tega čisti užitek. Še vedno obstajajo vprašanja, teme in rezultati izpitov tečaja, ki je bil razdeljen na dva dela. Prvi del je bil teoretični in se je izvajal v Meletovi hiši, v prostoru, kjer je še danes Avtošola, drugi del pa je bil praktični in se je opravljal na jezeru. Udeleženci tečaja so se učili naslednjih veščin (povzeto po obstoječih zapiskih Tonija Meleta):
1. Pristop,
2. čistoča vozila,
3. start (točen, netočen),
4. eleganca vožnje,
5. delovanje stroja,
6. vožnja (v serpentinah, v križiščih, signali in čas vožnje).
Po končanem tečaju je sledil izpit, kjer je bilo poleg osnovnega znanja vožnje, potrebno veliko znanja tudi iz področja delovanja vozila, odpravljanja napak in okvar. Meni se je najbolj vtisnilo v spomin vprašanje, kaj storimo, če vozilo ne spelje? Pa sem Zvonetu v šali rekel, ročno spustimo. Ja, tudi to je bil eden izmed pravilnih odgovorov! Učili so se res praktičnih in uporabnih stvari, ki jih pri današnjih voznikih kar malo pogrešamo. Po končanem tečaju je imel Toni Mele zaključni govor, ki si ga je vnaprej pripravil. Tu sta dva citata s tečaja na tej sliki.
Moj namen, da sem se za ta pouk odločil v našem razgovoru in razlagi je predvsem ta, da pomagamo našemu gasilstvu glede strokovnega osebja, da bo mogoče nuditi pomoč tabližnjemu ob vsaki priliki ali vsaki uri. Z drugega stališča tudi da se čim bolj obvaruje narodna imovina in narodovo blagostanje. Prosil bi Vas, da tega ne zavržete, ampak da se še bolj usposobite, saj bo v doglednem času koristilo tudi Vam kot posamezniku.
Ne bom trdil, da sem Vam s praktične strani nudil vse kar se tega tiče, vendar dal sem Vam to, s čemer sem razpolagal, in sem kljub temu uverjen, da sem Vam dal dovolj, vsaj kdor je hotel prejeti in razumeti. Upoštevajte pač, da sem le obrtnik, ter sem ta pouk vršil iz ljubezni do skupnosti. Za eventuelne nepopolnosti prosim, da se mi oprosti. Moj namen je s tem dosežen in Vas pri tej priliki prosim, da praktično nadaljujete.
Iz vsega tega vidimo, da je bil tečaj izveden čisto na prostovoljni bazi in da je bil najprej namenjen samozaščiti in varovanju premoženja, šele potem znanju vožnje vozil. S tem prispevkom sem hotel prikazati, pa mislim, da mi je uspelo, koliko volje je imel Toni Mele in vsi, ki so na tečaju sodelovali v vlogi učiteljev ali slušateljev.

Četrti zgoraj z leve je Rado Kovač, enajsti je Slavko Mikše (desno od dekleta).
Spodaj desno je Franc Dragolič.
Ženska v sredini z dvema progama na puloverju je Slavka Knap.1
Levo pred traktorjem stoji Franc Mesojedec. Zgoraj, prvi levi na traktorju, je Janko Vidrih.
Traktor je FORD FERGUSON serije N. Izdelani so bili v Ameriški tovarni Ford, v letih od 1939 do 1954. To je bil prvi izdelani traktor v Ameriki, ki je imel vgrajen tri točkovni sistem za pripenjanje priključkov, po licenci Harry-Ferguson in je imel zadaj že priklop za kardan.
Udeleženci tečaja iz spiska Tonija Meleta:
Cerknica
Meden Jože, Tekavc Ivan, Caserman Ivan, Semič Jože, Žnidaršič Viktor, Rudolf Tone, Lovko Janez, Dragolič Franc, Kebe Janez, Caserman Anton, Kos Franc, Vidrih Janez, Urh (imena nisem uspel razbrati), Urbas Jože, Šparamblek Jože, Petrovčič Jože, Dragolič Janez, Mikše Slavko, Potočnik Franc, Mesojedec Franc, Kristan Zdravko, Cizelj Draga, Knap Slavka in Brezec Marija.
Dolenja vas
Kranjc Janez, Šparamblek Jože, Ule Janez, StražiščarFranc, Mulc Jože, Šparemblek Franc, Žnidaršič Jože, Obreza Anton in Matičič Justina.
Dolenje Jezero
Kebe Janez in Kebe Franc.
Bezuljak
Brancelj Janez.
Rakek
Volonte Jože.
Marof
Kovačič Rado.
Slovarček:
- klocna, klocen: masiven kos lesa, za podstavek
Viri:
- Joži in Zvone Mele
Kraj: Cerknica
Datum: 1946
Avtor: neznan
Zbirka: Joži Mele
Skenirano: 29. 1. 2014
Oblika: fotografija
Moram dodati, da je o šoferskem tečaju na jezeru napisal prispevek tudi Dušan Gogala, vendar to zaradi moje nerodnosti ni omenjeno v mojem postu.