1951 Begunje – NK Jadran Begunje
Fotografija neznanega fotografa prikazuje enajsterico begunjskih nogometašev. Fotografirani so na Logu v Begunjah. Begunjski nogometaši so bili člani Nogometnega kluba Jadran Begunje.
Čez nekaj tednov pa je sledila revanša. Takrat so cerkniški nogometaši gostovali v Begunjah. O tem srečanju mi je Jaka povedal, da je bila to prelomna tekma za NK Begunje. Igralo se je v Logu v Kurji dolini v Begunjah. Na tekmo je prišlo neverjetno veliko gledalcev, ki so z vreščanjem in tuljenjem navijali za vsak zadetek, ne glede kdo ga je dal. Navijala je celo begunjska babica Tončka Rode in to tako zavzeto, da je od navdušenja padla s skal nekaj metrov globoko in to brez posledic.
Za revanšo so dobili Begunjci okrepitev, saj sta za njih igrala dva znana Cerkničana in sicer Boris in Marjan Kralj.
Sodnik je bil Cerkničan Janez Kebe – Štefe z Velike gase. Celo on, kot sodnik, je dal gol za Cerknico in to z roko ter ga kljub protestom ostalih igralcev in gledalcev priznal. Zmagali so Begunjci z rezultatom 3:2. Enkrat je za Begunje zadel Slavko Tornič, dvakrat pa njegov stric France.
Seveda pa to še ni vse. Begunjci so za vsak primer organizirali zdravstveno okrepčevalno ekipo, ki je dežurala ob igrišču. To ekipo so sestavljale mlade, brhke Begunjčanke. Po vsakem prekršku so igralcu, ki je obležal, priskočile na pomoč s šilcem prave kave in šilcem žganja. Zaradi tega se je po igrišču od “silnih bolečin” zvijalo vedno več igralcev. Celo sodnik je začutil bolečino in padel po tleh, in da je lahko nadaljeval tekmo, je moral tudi on dobiti poživilo. Šele nato se je tekma lahko nadaljevala. Ker so Begunjci radodarni, je količina kave in žganja zdržala celo tekmo.
Bralcu tega prispevka prepuščam presojo o blagodejni uspešnosti kombinacije kave in žganja ter lepih Begunjčank, saj so bili vsi igralci s sodnikom vred ob koncu tekme zdravi in nobenega ni nič bolelo.
Od leve stojijo:
- Pavle Tomšič,
- Slavko Tornič in
- Aleksander Meden.
Tukaj so:
- Franc Furlan,
- Milan Urbanc1 in
- Franc Debevc – Vikleč.
In tile so:
- Marjan Obreza,
- pod njim je Vinko Otoničar,
- Stane Urh z žogo,
- Anton Stražiščar – Mihcov,
- Slavko Matičič.
Na hrbtni strani je dokaz, da je fotografija nastala 9. septembra 1951 v Begunjah.Kraj: Begunje, Log
Datum: 9. 9. 1951
Avtor: neznan
Zbirka: Miloš Tomšič
Skenirano: 18. 12. 2011
Oblika: fotografija
Stare slike 
Do solz sem se nasmejala in tako navdušenje nad nogometom me je zgrabilo,
kot še nikoli. Ni se mi namreč sanjalo v čem je resnični čar okroglega usnja.
Všeč mi jeVšeč mi je
Do solz, res je … 😀
Všeč mi jeVšeč mi je
Aha, verjetno je Janez ravno zaradi take reševalne ekipe igral nogomet celo mladost. In posledično…. Urban ga igra še zdaj.
Všeč mi jeVšeč mi je
Temu bi rekli “kri ni voda” ali “jabolko ne pade daleč od drevesa”.
Všeč mi jeVšeč mi je
NA PRVI SLIKI JE PRVI Z LEVE LOJZ VIVODA NA DRUGI PA JE DRUGI Z LEVE MILAN URBANC OBA IZ CERKNICE
Všeč mi jeVšeč mi je
Lep prispevek in vidim, da je bila med navijačicami tudi moja babica Tončka Rode. Zakaj moja babica. Bil sem njen zadnji otrok , ki mu je pomagala priti na svet. Bilo pa je tako( vem ker sem bil zraven), da sta babica Tončka in njena hči Justi celo noč molili , ker ni bila čisto sigurna ali mi je po porodu zavezala popek. Očitno ga je zavoljo tega sem veselo skakal in igral nogomet na istem logu, kot ti nogometaši na sliki. Še to babica se je po neprespani noči in polno strahu odločila, da je Janez zadnji otrok ,ki mu je pomagala priti nasvet.
Všeč mi jeVšeč mi je