1951 Begunje – NK Jadran Begunje

Prijatelja Jaka Matičič in Janez Petrič, katerima se zahvaljujem za podatke, sta mi ob kavi v Extremu povedala, da je NK Jadran iz Begunj odigral prvo tekmo z NK Slivnica iz Cerknice v Cerknici. Jaka, čeprav takrat še pionir, se te tekme prav dobro spominja. Povedal je, da so se begunjski nogometaši odpravili na prvo tekmo s Cerkničani peš, za njimi pa je šla cela rajda navdušencev. Istočasno s pešačenjem so seveda tudi trenirali, saj sta jim Slavko Matičič (Jakov brat) in Slavko Tornič med pešačenjem določila naloge na igrišču. Nogometaši so bili obuti v močnejše čevlje, na katere jim je na podplate begunjski čevljar Ludvik Hren nabil usnjene štofeljce. Rezultat tekme je bil 7:0 za NK Slivnica iz Cerknice.

Čez nekaj tednov pa je sledila revanša. Takrat so cerkniški nogometaši gostovali v Begunjah. O tem srečanju mi je Jaka povedal, da je bila to prelomna tekma za NK Begunje. Igralo se je v Logu v Kurji dolini v Begunjah. Na tekmo je prišlo neverjetno veliko gledalcev, ki so z vreščanjem in tuljenjem navijali za vsak zadetek, ne glede kdo ga je dal. Navijala je celo begunjska babica Tončka Rode in to tako zavzeto, da je od navdušenja padla s skal nekaj metrov globoko in to brez posledic.

Za revanšo so dobili Begunjci okrepitev, saj sta za njih igrala dva znana Cerkničana in sicer Boris in Marjan Kralj.

Sodnik je bil Cerkničan Janez Kebe – Štefe z Velike gase. Celo on, kot sodnik, je dal gol za Cerknico in to z roko ter ga kljub protestom ostalih igralcev in gledalcev priznal. Zmagali so Begunjci z rezultatom 3:2. Enkrat je za Begunje zadel Slavko Tornič, dvakrat pa njegov stric France.

Seveda pa to še ni vse. Begunjci so za vsak primer organizirali zdravstveno okrepčevalno ekipo, ki je dežurala ob igrišču. To ekipo so sestavljale mlade, brhke Begunjčanke. Po vsakem prekršku so igralcu, ki je obležal, priskočile na pomoč s šilcem prave kave in šilcem žganja. Zaradi tega se je po igrišču od “silnih bolečin” zvijalo vedno več igralcev. Celo sodnik je začutil bolečino in padel po tleh, in da je lahko nadaljeval tekmo, je moral tudi on dobiti poživilo. Šele nato se je tekma lahko nadaljevala. Ker so Begunjci radodarni, je količina kave in žganja zdržala celo tekmo.

Bralcu tega prispevka prepuščam presojo o blagodejni uspešnosti kombinacije kave in žganja ter lepih Begunjčank, saj so bili vsi igralci s sodnikom vred ob koncu tekme zdravi in nobenega ni nič bolelo.

Od leve stojijo:

• Pavle Tomšič,
• Slavko Tornič in
• Aleksander Meden.

Tukaj so:

• Franc Furlan,
• Milan Urbanc¹ in
• Franc Debevc – Vikleč.

In tile so:

• Marjan Obreza,
• pod njim je Vinko Otoničar,
• Stane Urh z žogo,
• Anton Stražiščar – Mihcov,
• Slavko Matičič.

Na hrbtni strani je dokaz, da je fotografija nastala 9. septembra 1951 v Begunjah.