Skip to content

1935 Selšček – V kuhinji

16. 01. 2015

141204740To je slikano pri Mivčih v stari kmečki kuhinji.

Takšnih fotografij, kjer bi se fotografirali v notranjih prostorih, nimamo veliko. Na tej fotografiji je družina zbrana ob šporhetu. Pozimi je bilo v starih kmečkih hišah najbolj toplo v kuhinjah ob šporhetih, ostali prostori, razen “hiše”, kjer je bila krušna peč, se niso ogrevali. Štedilnik je imel več funkcij; z njim in ob njem so se greli, na njem so kuhali (na plato so lahko dali zelo velike lonce – včasih so bile velike družine, ali pa so, kadar so imeli koline, kuhali mast ali krvavice v velikih posodah) ali pa so sušili razne stvari …

V naši kuhinji smo tudi imeli tak šporhet in spomnim se, da se je pozimi vse dogajalo okrog njega. Na njem je bila vedno kakšna posoda s čajem, kompotom, “ob kraju”, kjer ni bilo tako vroče v posodi tisto, kar je ostalo od južne. Bil je precej nižji, kot so današnje kuhalne površine, zato sem vedno lepo videla, kaj je v kastrolah, tudi ko sem bila še majhna. Kdor je pozimi prišel na obisk k nam, si je najprej na plati ogrel dlani, ponavadi ni hotel sesti, je kar stal ob štedilniku in smo klepetali. Včasih se je ta “na kratko” stoje obisk končal z debelo uro ali več dolgo debato, največkrat je naša mama, ki je ponavadi sedela na kišti govorila o tem, kako je bilo včasih …

Na tej sliki vidimo vse tisto, kar je imela stara kuhinja okrog šporheta in na njem. Na štedilniku lonec, kastrole, ponvico, v kateri so se cvrli ocvirki ali mast. Nad njim je rešetka, na kateri se je vedno kaj sušilo, ali oblačila ali pa čaji, zelišča. Za rešetko so obešene šefarce. Zanje in za žlice je na steni tudi posebno stojalo. V tistem delu kuhinje, kjer je bil šporhet in rori, so bile ponavadi, tako kot na tej fotografiji, na steni ploščice. Tukaj vidimo poseben zaključek oz. rob na teh ploščicah. V ozadju, za Mivčo mamo, pokrito v ruti je ror, ki je bil namenjen za peko, predvsem mesa in sušenje sadja, pa tudi mokrih šulnov, če ni bilo prevroče (kruh in potice so pekli večinoma v krušni peči). Nad rorom je kotliček za vodo s pipo (ki je bila ponavadi zamašena zaradi vodnega kamna). V kotličku se je ves čas med kurjenjem grela voda, tako, da so imeli na voljo toplo vodo za umivanje in pranje posode. Nad kotličkom tik pod robom je šobar, s tem se je pripiralo ali bolj odpiralo raufnk. Zadaj na levi se vidi del vrat od krušne peči, kurišče za krušno peč je bilo ponavadi v kuhinji, krušna peč pa v hiši. V kurišču, v peči se je peklo kruh, potice, zato je bilo najbolj primerno, de je bilo v kuhinji. Pod vratci krušne peči je bila ponavadi kišta, tako kot na tej sliki, na njej sedi Angelca Švigelj (druga z leve). V kišti pa so bila spravljena drva. Pri nas smo imeli tako dolgo kišto da se je dalo na njej ležat in je bila v kuhinji namesto kavča. Nanjo se je tudi odlagalo žamenje in drva za kurjenje peči, medtem, ko se je kurilo peč.

141204740-001Na tej fotografiji v klobuku je Janez Bonač – Mivč ujc, zraven sedi na kišti Angelca Švigelj, zgleda da ima v rokah ribežen, v belem predpasniku je Tonca Švigelj. Verjetno kuhajo za nedeljsko ali bolj praznično kosilo. Janez Bonač – ujc nalaga drva na ogenj.
141204740-002To je tipična podoba kuharic v stari kmečki kuhinji.

Na majhno kurišče, ki ga vidimo na tej sliki, je bilo treba pogosto nalagati drva. Vratca kurišča so bila litoželezna, obroba okrog kurišča iz mesnga. Za obrobo je obešen šerezen, s katerim se je čistilo pepel, ali pa drezalo v žerjavico, da je spet zagorelo. Tukaj se v ponvici verjetno cvre mast. Za cvrtje masti ali pa peko jajc so uporabljali tudi posodo iz debelega železa, s katero so lahko kuhali na odprtem ognju – odgrnili so rink na plati. Taka posoda se je imenovala “šnelzidar”.

Slovarček:

  • šporhet: štedilnik
  • hiša: glavni prostor v kmečki hiši kjer je bila krušna peč in velika miza
  • ob kraju: za krajem
  • južna: kosilo
  • kastrola: posoda
  • kišta: lesen zaboj s pokrovom za shranjevanje drv
  • šefarca: zajemalka
  • šulni: čevlji
  • ror: pečica
  • šobar: zapiralo za dimnik
  • raufnk: dimnik
  • žamenje: ostanki lesa pri beljenju hlodov ali rezanju desk
  • mesng: medenina
  • šerezen: železna, zakrivljena palica za drezanje žerjavice ali čiščenje kurišča
  • šnelzidar: posoda iz debelega železa za kuhanje na odprtem ognju

Viri:

  • vir Roman Švigelj

Kraj: Selšček
Datum: 1935
Avtor: Peter Naglič
Zbirka: Roman Švigelj
Skenirano: 4. 12. 2014
Oblika: fotografija

2 komentarja leave one →
  1. 22. 01. 2015 20:06

    Zelo zanimivo!

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. Selšček 1928 – Janez Bonač (ujc) | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: