Skip to content

1930 Viševek – Voščilnica za Franico

12. 05. 2015

150411859Romantično kartico z morjem, jadrnicami in vrtnicami so mi predstavili kot razglednico, ki naj bi jo  Tone Pavlič iz Iga vasi pisal svojemu dekletu Franici Ravšelj iz Viševka od vojakov iz Mostarja okoli leta 1930 in jo je poznejša žena hranila do svoje smrti, ko je imela precej čez 90 let.

Ganljiva zgodba, ki ima nekaj pomanjkljivosti: nobenega datuma ni na kartici, tudi poštnega ne, saj je nekdo odlepil znamko. Videti je le del napisa na štampiljki v latinici in cirilici: Stari… trg?! Potem to  najbrž ni tista kartica, ki se je drži zgodba o vojaku iz Mostarja, ampak neka druga. Ali pa je blizu Mostarja kraj, katerega ime se začenja s Stari… in ima svojo pošto in je potem vseeno to tista kartica? Ali je to morda žig dohodne pošte?? Glede na priimek naslovnice pa najbrž res sodi v 30-ta leta prejšnjega stoletja, kljub precej sodobnemu videzu (no, na stare razglednice se ravno ne razumem posebno).

150411859zKakorkoli, kartica je bila poslana spoštovani Franici Raušelj v Viševek št. 9, p. Stari trg. Z nadvse lično pisavo ji je nekdo – kajti podpis je nečitljiv – napisal:“Dragica!!!

Srečno in veselo novo leto, veliko zabave in vse najboljše v novem letu Ti želi …” skrivnostnež ali skrivnostnica, katerega je prejemnica mogoče prepoznala po pisavi in podpisu ali pa tudi ne.

Kartica torej ni prinesla pozdravov iz kasarne, ampak novoletno voščilo. Naj bo, kakor hoče, lepa je slika na prvi strani, lepa pisava na zadnji in tudi vsebina sporočila je vedra in prijazna …

Viri:

  • Marica Pavlič, Iga vas, 2015

Kraj: Viševek
Datum: okoli 1930
Avtor: neznan
Zbirka: Marica Pavlič
Skenirano: 11. 4. 2015
Oblika: voščilnica

4 komentarji leave one →
  1. 12. 05. 2015 09:42

    Zelo lepo.

  2. Anajedrt permalink
    12. 05. 2015 12:29

    Hm, pisava, kaligrafija, taki pisavi se sedaj reče “Italika”

  3. Anonimno permalink
    12. 05. 2015 14:56

    Ja, Lekanova teta, moja soseda. Ne samo jaz, tudi ostali sosedje in otroci smo radi posedeli v njeni kuhinji. Z vsemi se je znala pogovarjati. Vedno je imela na zalogi KIKI bombone in naštikan prtiček,ki ga je rada podarila. Imela je poseben odnos do starih stvari, zato so se tudi te razglednice ohranile. Tudi nam je povedala kaj iz svoje mladosti. Bila je članica društva Orlic, igrala je v igrah, ki so jih režirali domači režiserji. Zelo ponosna je bila na to.

  4. 13. 05. 2015 06:40

    Čudovito, da Lekanova mama živi z nami naprej v spominu… Tudi jaz imam njen prtiček…

Dodajte komentar

%d bloggers like this: