1958 Ljubljana – V lekarni

Splošno je bilo znano, da je imela jugoslovanska armada zelo napreden in razvit zdravstveni sistem, z lastnimi bolnišnicami in drugimi zdravstvenimi ustanovami, tudi lekarnami. Ves vojaški zdravstveni kader je bil visoko strokovno in vojaško izučen, zato je vojaška zdravstvena služba tudi uživala tak sloves.

Milan Mele je bil najprej gojenec, takrat so temu rekli pitomac, vojaške gimnazije z Roške ceste v Ljubljani. Po končani vojaški gimnaziji je nadaljeval študij iz področja farmacije in ga tudi uspešno končal, iz tega obdobja je tudi ta slika. Po končanem šestletnem vojaškem in farmacevtskem šolanju je, tako kot večina mladih oficirjev, odšel službovat v Jugoslovansko vojsko in nabirati izkušnje. Večinoma se je vojaška služba opravljala daleč od doma. Znano je bilo, da so se oficirji s svojimi družinami veliko selili po Jugi, saj niso imeli, sploh pa ne mladi oficirji, kaj dosti izbire glede kraja službovanja. To je bilo odvisno od potreb, kot je določal takratni vojaški sistem. Šele po določenem času se je lahko vrnil bliže domu, pa še to ni bilo vedno mogoče. Tako je Milan po končani vojaški šoli opravljal vojaško službo v Subotici, po tem pa se je vrnil bližje domu, kjer je nekaj časa delal v vojaški lekarni v Postojni. Kot sem že omenil, ga iz vojaških vrst bolj poznamo kot komandanta vojašnice na Velikih Blokah. Ta je bila med prvimi vojašnicami, ki je bila po osamosvojitvi Slovenije predana v uporabo Slovenski vojski.

Najverjetneje gre za vaje iz farmacevtske kemije, saj je na farmacevtski tehtnici postavljena čaša-erlenmajerica, del laboratorijskega pribora. Milan očitno nekaj tehta, lahko da tudi nekaj analizira, med tem pa mu kolega narekuje recepturo, oziroma navodilo iz knjige imenovane farmakopeja. To je knjiga, ki vsebuje zbirko predpisov o izdelavi, kakovosti, istovetnosti, preizkušanju, shranjevanju izdaji in označevanju zdravil oziroma farmacevtskih sestavin. Tehtnica na sliki je bila obvezni del lekarniškega inventarja. Ta je malo večja, bile pa so tudi manjše in bolj natančne. Na eno stran so postavili sestavine, na drugo pa uteži. Ravno tako tehtnico, kot je na sliki, lahko danes vidite razstavljeno v cerkniški lekarni, drugače pa se danes le ta ne uporablja več.

V ozadju je inventar, značilen za stare lekarne, na policah so pa so značilne farmacevtske posode, imenovane stojnice. Lahko so bile steklene, te so se uporabljale za tekočine in prahove ali pa keramične za mazila oziroma mazilne podlage. V stari lekarni, v Cerknici pod Taborom, so jih nekaj še uporabljali, v sedanji pa so le še za okras.

Pri pripravi prispevka nam je bila v veliko pomoč Milanova hčerka Miša, na katero je uspešno prenesel čar farmacije, saj se je tudi sama izučila tega poklica in zaposlila v cerkniški lekarni, kjer dela še danes.