1912 Ljubljana – Prijateljica Bertica
V zapuščini prednikov sem našel staro fotografijo s posvetilom na hrbtni strani. Posneta je bila v ateljeju ljubljanskega fotografa Viktorja Kunca.
Na sliki je Bertica, prijateljica Gabrijele Gartner iz Planine pri Rakeku, kasneje poročene Lavrenčič. Bertica je bila doma verjetno iz Zagorja. Domnevam, da gre za Zagorje v sedanji občini Pivka, lahko pa tudi ne. Nič drugega ne vem o njej, tudi njenega priimka ne poznam. Morda jo bo kdo prepoznal iz svojih starih družinskih fotografij.
Okrog pasu ima dvojno vrvico ali trak, na levi roki zapestnico. V desni roki, na kateri ima verjetno tudi zapestnico, kar pa ni dobro vidno, drži knjigo.
Na sebi ima zanimivo obleko, ki poudarja njeno lepo in vitko postavo. Ne spoznam se na žensko modo, še manj na modo iz časa pred prvo svetovno vojno. Na zgornjem prsnem delu ima obleka posebno kreacijo z vezenino na eni in z osmimi gumbi na drugi strani. Čipkasti ovratnik sega do vratu.
Njena pričeska je za današnji čas nekaj prav posebnega. Skratka zelo lepa ženska. Kako je bilo v tistih časih z modo?
Že takrat so modne zapovedi prihajale iz Pariza. Parižanke so začele nositi frake in precej velike mufe iz lahkih materialov. Ker je bilo moderno, “da so ženske dolge in vitke kakor ose”, so nosile visoke pete. V čevlje so si dale po več podplatov, da so še bolj poudarile svojo vitkost. [1]
Modnim zapovedim so se najverjetneje lahko podrejale le meščanke ali gospe in gospodične iz višjih slojev, ki so imele dovolj denarja, da so lahko menjavale in dopolnjevale svoje garderobe. Dekleta in žene revnih slojev so imele ponavadi po eno delovno in eno praznično obleko, ki niti zdaleč ni sledila modnim trendom. Med njimi so bile nekoliko bolje oblečene le šivilje, ki so znale iz starih kosov skrojiti in sešiti marsikaj lepega. [1]
Preberimo posvetilo, ki ga je napisala Bertica Gabrijeli na hrbtno stran fotografije:
Ko vzameš to sliko v roko, spomni
se me, – duše, ki Te je ljubila čez vse
in Te bo do njenega zadnjega zdihljaja!
Vedno Tvoja prijateljica
Bertica
Zagorje, 5.8.1912
Na hrbtni strani fotografije je naziv ATELIER „VIKTOR“, LUBLJANA LAIBACH, BEETHOVNOVA UL. 7. Ljubljana je zapisana kot Lubljana, kjer manjka „j“. Vprašanje je, na koliko fotografijah se je to pojavilo, kajti npr. na Kunčevi fotografiji „Portret moža v fraku“ v muzejski kolekciji poljskega Krakova na hrbtni strani piše pravilno LJUBLJANA.
Viktor Kunc je 1. januarja 1909 prevzel atelje od predhodnika Alexandra Landaua. [2]
Bil je znan ljubljanski fotograf, fotografiral je tudi kar nekaj znanih Slovencev, med drugimi tudi generala Rudolfa Maistra, ki je svoja zadnja leta preživel na Uncu.
Viri:
- Ivan Lavrenčič (fotografija)
- [1] Barbara Šatej: Slovenska ženska 1900 – 1918 – www.dlib.si
- [2] Amtsblatt zur Laibacher Zeitung – www.dlib.si stran 55.
Prispevek je napisal: Janez Lavrenčič
Kraj: Ljubljana
Datum: leta 1912 ali nekoliko prej
Avtor: Viktor Kunc – atelje „Viktor“, Ljubljana, Beethovnova ul. 7
Zbirka: Janez Lavrenčič
Skenirano: 18. 11. 2015
Oblika: fotografija nalepljena na karton
RSS - Posts
Frizuraa je najbrž narejena z vročimi kleščami za “kolmanje”, mogoče pa tudi s posebnimi velikimi ščipalkami, ki so držale mokre lase v željeni obliki med sušenjem.