1922 Grahovo – V ateljeju
Fotografijo smo našli med ostalimi fotografijami Vinka Šege. Ne vemo, kdo je na njej. Prav lahko je fotograf Josip Šega fotografiral ali Vinka ali pa kakšnega drugega sina. Le ugibamo lahko, zakaj jo je Vinko hranil.
Velika svečanost je bila. Fantek je lepo urejen in postavljen v pozo, kakor je fotograf postavljal odrasle. Videti je, da ni sproščen. Tudi igračka v njegovi desni roki ni premagala zadrege.
Ko sem bil še jaz otrok, smo rekli, da takšno frizuro narediš tako, da povezneš na glavo lonec, potem pa ostrižeš, kar gleda izpod njega. To je veljalo za nekaj slabega, rekli smo, da je ostrižen “na kahlo”. Ampak potem so bile tam v začetku devetdesetih let takšne pričeske zopet moderne. Tudi moje hčerke so jo nosile. Takrat se je reklo, da so bile ostrižene “na gobico”.
Fantek ima na obleko pripeto belo vrtnico. Cvet se je zaradi teže obrnil navzdol, kar se pri lepih, polnih in zato težkih vrtnicah kar hitro zgodi.
Vsak fotograf tistega časa je imel v svojem ateljeju nekaj rekvizitov. Vsekakor je bilo najbolj pomembno ozadje. Ostale stvari pa je menjal po potrebi. Tu je uporabil stol, ki je za fantička v vlogi mizice, na katero se je naslonil, da je miroval vsaj nekaj trenutkov. Tega rekvizita nisem našel več na nobeni drugi fotografiji, ki jih hranimo pri Stareslike.
Stol je prekrit s prtičkom, ki je izvezen v tehniki, ki ji pri nas rečemo rešilje (Richelieu). Z belim sukancem izvezejo vzorec, potem pa posamezne dele blaga izrežejo, drugi pa ostanejo polni. Tehniko so v našem koncu kar veliko uporabljali in učili v gospodinjskih in šiviljskih tečajih.
Kraj: Grahovo
Datum: neznan
Avtor: Josip Šega
Zbirka: Vinko Šega
Skenirano: 2. 6. 2012
Oblika: fotografija


Poleg prisrčnega dečka je čudovit tudi prtiček. sveže poškrobljen, s prelepim vzporcem in skrbno izvezen. Do nedavnega nisem vedela, da se tehnika “rišelje ” imenuje tudi “bela vezenina” ali “beneška čipka”, o kateri včasih v kakem romanu preberemo, da je bila v svojem času ( 18. st?) višek “noblese”
Všeč mi jeVšeč mi je