Skip to content

1952 Brezje – Nedeljsko popoldne

5. 06. 2016

150320624Pa smo le dobili eno sliko tudi z Brezja. Brezje je majhna vasica na pobočju Slivnice. Danes ima le malo prebivalcev, pred II. svetovno vojno pa je premogla celo gostilno. Na travniku so se poletnega popoldneva leta 1952 slikali breška fanta in dekleta. Včasih so se ob nedeljskih popoldnevih zbrali vaška dekleta in fantje, klepetali, šli na kak krajši izlet ali pa plesat.

Ivan Intihar se rad spominja tistih časov. Kasneje so se njihove poti razšle. Večina je odšla od doma za boljšim kosom kruha. Doma sta ostala le Ana in France Rožanc – Kovačeva. Slavka Jakopin je bila odlična šivilja, poročila se je z Mrakovim Jožetom in živela v Dolini v Begunjah. Angela Rožanc je bila sprva dekla pri Dehinčih na Brezju, kasneje se je zaposlila na Brestu in živi v Cerknici. Vera Rožanc je bila poštna uslužbenka v Postojni, kasneje je živela v Bohinju. Ana Jakopin je odšla v Žirovnico. Vida Rožanc se je izšolala za medicinsko sestro. Bila je odlična in spoštovana medicinska sestra na kirurškem oddelku v Kliničnih bolnicah v Ljubljani. Marsikateremu domačinu je pomagala, če ga je pot zanesla v bolnišnico. Ivan Intihar – Zimcov se je zaposlil na Žagi. Ko se je poročil, sta si z ženo zgradila hišo v Begunjah.V ozadju vidimo cerkev sv. Jurija. Zraven stoji velika lipa. Včasih je bilo v navadi, da so ob cerkvah in cerkvicah sadili lipe, ki so utrujenim obiskovalcem maše dajale senco. Po maši so se pod lipo radi zbrali možakarji, da so uganili kakšno modro.

Zanimivo je, da je Brezje po cerkveni plati v upravi župnije Cerknica, vsi vaščani pa so hodili k maši v Begunje, ker je bilo bližje. Tudi otroci so hodili v šolo in k verouku v Begunje. Ena od utemeljitev za takšno delitev je bila, da ob veliki vodi potoka Cerkniščica niso mogli priti v Begunje. Tudi mrliče so vozili pokopavat v Cerknico.

150320624-001Prav nasmejani stojijo z leve: Anica Rožanc, njen brat France Rožanc, Kovačeva z Brezja in Slavka Jakopin – Jakopinova.
150320624-002Ivan Intihar in Angelca Rožanc.
150320624-003Ana Jakopin, Vera Rožanc in Vida Rožanc.
150320624zV veliko pomoč so zapisi na fotografijah.

Slovarček:

  • breški: tisti, ki je doma z Brezja – tako je napisal Ivan Intihar, lahko tudi brezjanski, npr.: brezjanska Marija Pomagaj. Jezikovna posebnost našega, meniševskega Brezja je tudi, da rečemo npr.: sem prišel z Brezja, sem bil na Brezju, doma sem z Brezja in ne, kot na Gorenjskem: z Brezij, sem bil na Brezjah.

Viri:

  • Ivan Intihar – Zimcov, Begunje

Kraj: Brezje
Datum: 13. 7. 1952
Avtor: neznan
Zbirka: Stanka Intihar
Skenirano: 20. 3. 2015
Oblika: fotografija

Screenshot-2017-10-29-22.08.51aPrispevek je bil objavljen v  septembrski številki Slivniških pogledov 2017.

Advertisements
One Comment leave one →
  1. Breda permalink
    5. 06. 2016 17:41

    Zanimiva razlaga v slovarčku. Sem bila na Brezju in na Gorenjskem- sem bila na Brezjah. Nikoli nisem pomislila. 🙂

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: