Skip to content

1933 Loški Potok – Razglednica Retij

5. 09. 2016

121112748Na zadnji strani razglednice neznanega avtorja piše, da so na sliki Retje v Loškem Potoku. Ime vasi prebivalci povezujejo z izdelovalci ret ali rajt po domače, velikih sit za grobo čiščenja zrnja, saj je bilo tudi v Loškem Potoku doma izdelovanje suhe robe. Drugi namigujejo, da je ime vasi starejše in morda izhaja iz imena venetske boginje Retije, enega od velikih božanstev Venetov.

Razglednico je založil Ivan Lavrič iz Loškega Potoka, poslal pa jo je Josip Košmrlj cenjeni gospodični Rezi Palčič 15. septembra 1933. Potovala je iz Loškega potoka v Anžetovo gostilno v Vrhniki, pošta Stari trg pri Rakeku v Dravski banovini …

O nastanku Loškega Potoka in z njim Retij obstaja več zgodb, vsekakor pa naj bi prvotni naseljenci prišli iz Loža oziroma Loške doline, od tod tudi ime Loški Potok in ne morda Ribniški ali Bloški.

Matevž Hace je menil, da je Loški Potok nastal iz ljubezni med pastirji in pastiricami iz Loške doline, ki so tam našli pašo za svoje živali in se za stalno naselili. Manj poetična in bolj praktična je druga razlaga, ki podpira prvo: prvi naseljenci so v Loški Potok prišli iz Loške doline pri današnji Šegovi vasi, kjer je razdalja najmanjša in tudi vodo, ki so jo poimenovali Mežnarjev studenec, so našli tam. V obeh vaseh, eni na vzhodni in drugi na zahodni strani Racne gore, Šegovi vasi in Vrhniki, obstajata ali sta obstajali domačiji Pri Anžetovih, kar tudi namiguje na davno povezavo, čeprav ne ravno zanesljivo, saj je Anžetov, Janezov in Johanov od nekdaj mrgolelo po naši deželi … Tako se je v Vrhniki (pri Ložu, kajpada) imenovala domačija z gostilno, kjer je živela Rezi Palčič ali Anžetova Rezka po domače, ki je leta 1933 prejela to razglednico Retij.

V Vrhniki pa o nastanku Loškega Potoka pravijo, da so nekoč na domačiji Pri Pojetovih imeli zelo veliko živine, zato so najeli pastirja, ki jo je odpeljal past v Loški Potok (ki to takrat še ni bil). Tam je našel vodo in si postavil kočo – tako se je začelo, so mi rekli.

Zadnja pripoved pa – ne brez kančka samoironije – pravi, da je bil prvi naseljenec v Loškem Potoku pravzaprav neki čudak, ki ga nihče ni maral tam dol v Loški dolini, pa se je naselil v teh odročnih krajih, ostal in dobil potomce. Tako se je začelo … Kdaj in kako je bilo v resnici in kaj izkazujejo materialni oziroma pisani viri, pa bo treba pogledati še v kakšne druge bukve, samo mene zdaj bolj zanima, kar je še ostalo v ustnem izročilu …

Morda samo še tole: na pogorju Racne gore ob poti v Loški Potok ležijo Uršni lazi – skrivnostni in lepi, z lovsko kočo Urško na Renkočem lazu, o kateri je napisana pesem in veliko skalo iz nenavadne kamenine. O imenu teh lazov obstajata vsaj dve zgodbi: po eni naj bi ime ostalo od tega, ker jih je v času hude lakote kupila lepa in bogata Urška za štiri hlebce kruha in štiri latvice kislega mleka. (Podobna zgodba govori o imenu Močnikove doline, za katero – priznam – ne vem, kje je: prodali naj bi jo za skledo močnika. Lakota je huda reč …) Po drugi varianti pa so tisti lazi dobili ime po pastirici Urški, ki je gnala svojo čredo predaleč in zašla na potoško ozemlje, kjer sta jo zasačila lastnika in tako pretepla, da je umrla …

121112748-001Potočani nekdaj niso veljali ravno za uglajene, čeprav so dali tudi nekaj velikih mož. V Loški dolini so se – kot iz vseh – radi ponorčevali iz njih, a le iz varne razdalje. Zlagali so smešne in zbadljive pesmice o Potočanih in jih imenovali “bobovci” zaradi boba, edine stročnice, ki je v Loškem Potoku zanesljivo rodila, saj ni občutljiva na pozebo. Drugače pa se je vedelo, da so Potočani odlični delavci, pravi garači, zato so jih kmetje radi najemali na dnino. Rihtarjeva teta mi je pripovedovala, kako sta dve Potošci dobili delo kot grabljici pri nekem skopuškem kmetu iz Vrhnike. Zvečer, ko je bil čas plačila, je dal eni manj denarja, češ da ima krajše roke in ni mogla toliko pograbiti kot druga. Pa se je ta pognala zanjo, ker da je ravno toliko naredila kot ona in potem je menda skopuh odnehal.
121112748-002Ker je Loški Potok zelo izpostavljen pozebam, vsaj bilo je tako, tudi sadja ni bilo veliko. Ponj so hodili v bližnje vasi – na Poljane in v Loško dolino. Veljala je nenapisana pravica, da smejo Potočani pobrati sadje, ki leži po tleh, zato so odhajali ponj navsezgodaj, še preden so lastniki dreves utegnili pobrati sadeže sami. Matere po Dolini pa so budile svoje otroke: “Ala, brž ustat pa hruške pobierat, če ne buojo use Potuošce pobrale!”
121112748zKartica Retij je naslovljena na Rezi Palčič v Vrhniki, v gostilno pri Anžetovih. Poslana je bila s pošte v Loškem Potoku v času kralja Aleksandra, vsaj po znamki sodeč, žig pa razločno izkazuje datum 15. september 1933, čeprav je razglednica mogoče starejša. Josip Košmrlj sporoča, da so dobili obe Rezkini kartici, da pa niso mogli priti na žegnanje – ker tudi njih ni bilo k njim … Je bil Josip Rezkin sorodnik ali le prijatelj? So bili – glede na ljudski glas – v sorodu? Od kod je bil Josip Košmrlj – morda res iz Šegove vasi?

Slovarček:

  • rajta: reta
  • Ala, brž ustat pa hruške pobierat, če ne buojo use Potuošce pobrale! – Takoj vstati in pobirati hruške – če ne bodo vse Potočanke pobrale!

Viri: Milena Ožbolt, Andrejeva stopinja, založba Kmečki glas, 2004

Kraj: Retje v Loškem Potoku
Datum: 1933
Avtor: ni znan
Zbirka: župnišče Stari trg
Skenirano: 12. 11. 2012
Oblika: razglednica

Advertisements
6 komentarjev leave one →
  1. milantrobic permalink
    5. 09. 2016 13:12

    Kot vedno, iskriv, bogat zapis, avtorice Milene Ožbolt, poln zanimivih, žlahtnih podatkov!

  2. Neva Ule permalink
    5. 09. 2016 15:48

    Nas so v šoli učili, da so bili prvi naseljenci Loškega potoka pastirji iz Loža, da so bili veseli in šegavi ljudje in se je zato prvo naselje imenovalo Šegova vas. Zato teorija, da je bil pastir čudak mogoče ne drži. Sicer pa kdo bi to vedel, saj je od tedaj minilo že veliko let.

  3. 5. 09. 2016 16:49

    Hvala obema za odzive! Prepričljiva in zanimiva je slišati razlaga imena Šegove vasi, ki je najbrž nekako povezana tudi s priimkom Šega, ki je v Loškem Potoku precej pogost, kolikor vem.

  4. franc mazi permalink
    7. 09. 2016 19:50

    Na Loški Potok me spominja utrinek iz otroštva, ko sem med počitnicami hodil k starim staršem Matevževim v Velike Bloke “pomagat” pri košnji. Pomoč je bila v odganjanju brencljev z vpreženih volov med spravilom in v tlačenju sena na vozu in potem v skednju. Nekoč pa me je stari oče Tomaž Mazij (1873-1952), ko je sedel na klopi pred hišo, poslal v trgovino po tobak za žvečenje. Ker sem se pri tem nekje očitno zamudil, me je nejevoljno pričakal: “A si šou u Loški Potok ponj?”To je edini stavek iz ust redkobesednega deda, ki ga danes še pomnim. No, Loški potok pa je bil, kar kaže tudi ta razglednica, že nekoč lep kraj, danes pa tudi ni več tako daleč kot tiste čase.

  5. 8. 09. 2016 07:41

    Ali ni zanimivo, kako so naši stari imeli vedno pripravljene učinkovite stavke za vsako priložnost, s katerimi so otročad ukorili ali pohvalili, vzpodbudili ali omejili. Tistemu, ki se je pri naročenem opravilu kje zamudil, podobno kot ste vi opisali, so pri nas očitali: “Tebe je pa za po smrt poslat, ko te toliko časa ni! “. Če so hoteli reči, da si že skoraj odrasel, so rekli, da si že skoraj za oženit ali pa za k vojakom. Če si bil umazan, so rekli, da si tak kot janka ( ovca) pod repom, če si se umil površno, pa da si se umil po mačje. Če so o kom hoteli reči, da je zgovoren in delaven, so uporabili rimano reklo: “Je za rečt in za stečt!”… poetično, ali ne? Tako kot prispodoba vašega deda z Loškim Potokom.

  6. Breda permalink
    8. 09. 2016 08:28

    Če si se kaj udaril,ali malo porezal, so rekli: Ah, do ohceti bo že dobro. Če pa kdo ni bil preveč priden in prepočasen za delo, so rekli: Sem povlejc, ke porin. 😀

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: