1933 Rakek – Železniška postaja (2)

Središče lesne trgovine po začetku obratovanja južne železnice je bil Rakek. Tržni dan je bil četrtek. Glavno tržišče za les je bilo ob cesti proti Cerknici.

Pred Rakekom so pobirali tudi cestnino, po 6 krajcarjev od konja ali vola. Rakek je z železniško progo veliko pridobil, saj je šele po začetku prometa po železnici postal nekako središče za promet z lesom za Notranjsko.

Glavni špediterji so bili Edo Mihevc, Franjo Tavčar, Vladimir Lokar, Košmrlj in Ačimović. Žagar, ki je imel tudi svojo žago, je na Rakeku naložil dnevno tudi po 20 vagonov lesa. Na začetku dvajsetega stoletja je dnevno odpeljal iz Rakeka v Trst po en vlak lesa.

Od železniške postaje Rakek je proti Kočevju, Ribnici, Ložu, Čabru potovalo na vozovih letno 28.000 ton različnega blaga. Kmetje iz Loške doline so leta 1919 ustanovili vozniško društvo v Pudobu. Tudi še prvo desetletje po drugi svetovni vojni je bilo furmanstvo živahno. Na cesti od Cerknice do gostilne Mlakar na Rakeku so našteli tudi do 136 voznikov.

Jože Homovec-Roženta je tudi šestkrat tedensko iz Loške doline pripeljal na Rakek železniške prage. Nekateri furmani so v povratku z Rakeka v Prezid vozili žito, moko in druga živila trgovcu Vilharju.

Na železniško postajo Rakek je potnike s kočijo redno vozil tudi izvošček Mivč, doma iz Selščka. Na strani Stareslike smo že pisali tudi o Juriju Turšiču, ki je prevažal ljudi z železniške postaje Rakek v Loško dolino.

Delavci na postaji Rakek so se leta 1935 organizirali v svoje ramparsko društvo. Ramparjev je bilo šestnajst, delali so po štirje skupaj. Na vagone so nakladali predvsem rezan les in le malo hlodovine. Za pravilno naložen vagon so dobili 70 dinarjev, ne glede na to, ali so naložili 10 ali 15 ton. Le za daljše vagone – pijone so dobili 140 dinarjev. Pri rezanem lesu so bili enako plačani, če so nalagali trame je bil vagon hitro naložen, več dela je bilo potrebno pri odpadnem lesu (rafutu).

Še nekaj dejavnosti, ki so potekale na ali ob železniški postaji Rakek:

•  Lado Zajc iz Logatca je leta 1935 vzel v zakup menjalnico in jo vodil še leta 1939.
• Angela Dovjak z Rakeka 203 je imela leta 1940 ob koncu postaje ob cesti leseno uto za prodajo sadja.
• Mehmed Abdula je imel leta 1936 na železniškem zemljišču pred postajo kiosk za prodajo sadja.
• Jovan L. Acimović je leta 1928 (prej in pozneje) imel na postaji Rakek pisarno za carinsko posredništvo
•  Matija Gabrenja je 30. aprila 1936 prevzel v zakup železniško restavracijo srednje vrste na postaji Rakek.
• Klemenčič Josipina je restavracijo na postaji Rakek prevzela v zakup 1. februarja 1942.

Franc Mikuž z Rakeka je imel sklenjeno pogodbo z železnico za prevoz premoga in ostalega materiala s postaje Rakek do vodne črpalke v Zelšah (1935/36). Mesečno je prepeljal po 30 do 40 ton premoga, po elektrifikaciji pa le še do 12 ton mesečno.

Zdenka Gornik je imela na postaji Rakek 22,56 m² velik prostor za les in pisarno 5,45 x 2,8 m (leta 1935 – 1939, morda tudi prej ali pozneje). Tam je imel sedež tudi:

• Leopold Mihevc, špedicija Rakek,
• Vuković & drug, mednarodni transport Zagreb.

Ležarinski prostor so imeli:

• Kraj Grahovo pri Cerknici, 1942/43
• Okrajni prehranjevalni urad Logatec, 1941/42
• Mario de Zolt, Padova, 1941/42
• Izidor Jelinčič, trgovec Rakek, 1941/42
• Leo Mihevc, špedicija Rakek, 1940/42 tudi barako.

Prispevek je napisal: Karel Rustja.

Kraj: Železniška postaja Rakek
Datum: neznan, razglednica je bila poslana 15. 6. 1933
Avtor: neznan
Zbirka: Notranjski muzej Postojna
Skenirano: 4. 10. 2014
Oblika: razglednica