Skip to content

1950 Retje v Loškem Potoku – Marija z Ogrskega gre

2. 09. 2017

Za izhodišče današnjega prispevka smo vzeli dve stari razglednici, ki prikazujeta sveto družino oziroma Marijo z Detetom.

Prva, starejša, je prišla leta 1905 iz Firenc na Dunaj in prikazuje Marijo, ki drži Jezusa, ob njej pa sta na vsaki strani po en svetnik. Zgoraj desno je poleg kraja v rdečem tisku napisano tudi ime podobe: FIRENZE-s.Iacoppo di Ripoli – La Vergine. S. Iacopo e. S. Domenico di Andrea Della Robbia. Bi to pomenilo, da gre za relief v cerkvi svetega Jakoba, ki prikazuje Marijo z Detetom, sv. Jakoba in Sv. Dominika, napravil pa ga je Andrea della Robia? Bolje, da ne ugibam preveč …

Spodaj je pošiljatelj s svinčnikom napisal kraj in datum; Fireca, 2/5. 909. Pod polkrožno podobo izvemo za izvor razglednice: HOTEL NAZIONAL FIRENZE, ki je razglednice mogoče brezplačno dajal svojim gostom in si delal reklamo, ko so na njih potovali pozdravi njegovih gostov na vse štiri strani neba. Pošiljatelj je pod podobo napisal: Dragi Antone. Pozdrav Tebi i tvojim – Čižmek. Zvalnik v naslovu zveni srbohrvaško, prav tako veznik i, vse drugo bi bilo lahko slovensko … Poglejmo drugo stran razglednice, na kateri je zgoraj natisnjeno: CARTOLINA POSTALE ITALIANA in pod tem v manjšem tisku še po francosko ( CARTE POSTALE D’ITALIE). Znamka za deset centezimov prikazuje profil brkatega možaka, poštni žigi pa besede Firenze (Ferrovia) in delček datuma … 5 -09. Kartica je naslovljena na gospoda Antona Doktorića, XVIIb, Taubergasse No42. Tur 6, Wien, Austrija.

Tudi druga razglednica je naslovljena na gospoda Antona Doktoriča, vendar tokrat na Gospodsko ul. 3/III nadstr., Ljubljana, Slovenija. Poslana je bila 18. 12. 1928 iz Zagreba v času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kot izvemo z znamke s podobo kralja Aleksandra (?) za 25 (par?). Zakaj je številka 18 v datumu trikrat podčrtana, ne bomo nikoli izvedeli. Besedilo je v nemščini, gre pa za božično – novoletno voščilo, ki ga je staršem poslala hvaležna gospodična ali gospa Ana. Voščita tudi stric in teta z nečitljivim imenom. Ob robu še želja po božjem blagoslovu za vse.

Motiv razglednice z napisom SRETAN BOŽIĆ prikazuje beg Svete družine v Egipt. Mogoče je bila prav ta svetopisemska zgodba* nekoč davno podlaga za nastanek slovenske ljudske pesmi, ki govori o Mariji, ki gre z Ogrskega čez veliko vodo in zaman prosi zaslužkarskega in neusmiljenega brodarja za zastonj prevoz …

Kot darilo je, ko prvič slišiš sestri Pavlo Zabukovec in Danijelo Gerl, Žajči iz Retij v Loškem Potoku, peti pesem o Mariji, ki potuje z Ogrskega, kakor sta se jo naučili doma še kot šolarki nekje v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Peli sta jo – tako se spominjata – ob dolgotrajnem lupljenju krompirja, ki je pogosto nahranil njihovo številno družino …

V Sloveniji je znanih na desetine inačic te pesmi – ampak samo ta je iz Loškega Potoka; v Loški dolini so jo peli že malce drugače, tako po melodiji kot po besedah … Saj mogoče sta ena in druga inačica v strokovnem pogledu čisto nepomembni – ne preveč poučenemu ljubitelju ljudskega blaga pa sta lahko v veliko veselje …

Priloženi zvočni posnetek je 12. julija 2017 na Medgen centru v Starem trgu napravil Miloš Toni, besedilo pesmi, ki ga pojeta Pavla Zabukovec in Danijela Gerl, pa gre takole:

Marija z Ogrskega gre
z njo gre žalostno srce.

Marija pride do morja,
prav lepo prosi brodarja:

“Prepelji me za božji lon
in tudi za nebeški tron.”

“Jaz vozim le za krajcarje
in tiste bele zekserje.”

Marija dvigne krilice,
naravnost gre čez jezerce.

Pred njo se je odgrinjalo,
za njo se je zagrinjalo.

Brodar začne naprej vozit,
začela ladja se topit.

Brodar zavpije na vso moč:
“Marija pridi na pomoč!”

“Jaz ti ne morem pomagat,
ne morem ladje obdržat,

pomagajo naj krajcarji
in tisti beli zekserji!”

Odlomkov tega besedila, med drugim v tistem delu, ki omenja “krilice” in “jezerce”, se je še v sedemdesetih letih spominjala tudi moja mama, doma iz Retjam razmeroma bližnjih Dolenjih Poljan. Varianta te pesmi iz Loške doline, kot jo je zapisala Fani Truden, je bolj obširna, na koncu ima tudi poduk in vabilo k čaščenju Marije, prej omenjenih besed pa ne pozna … Zanimivo je, da se je v vsebino pesmi vpletla Ogrska dežela, ki je bila našim prednikom najbrž enako ali le za spoznanje manj tuja, daljna in skrivnostna kot svetopisemski Egipt … Ampak: kaj pa, če je hipoteza o povezavi pesmi Marija z Ogrskega in svetopisemske zgodbe o begu v Egipt čisto napačna?? …
Vdam se: prav mogoče je …

* Mt, I., 13 : Ko so odšli, glej, se Gospodov angel prikaže Jožefu v spanju in pravi: ” Vstani, vzemi dete in njegovo mater in beži v Egipt in bodi tam, dokler ti ne porečem! Herod bo namreč iskal dete, da bi ga pogubil!”

14 In vstal je, še ponoči vzel dete in njegovo mater in se umaknil v Egipt.

15 Bil je ondi do Herodove smrti, da se je spolnilo, kar je bil Gospod povedal po preroku, ki pravi: ” Iz Egipta sem poklical svojega sina.”

(Sveto pismo stare in nove zaveze, ekumenska izdaja, Ljubljana 1975, str.1056)

Kraj: Retje (v Loškem Potoku)
Datum: 1905 in 1928
Avtor: ni znan
Zbirka: Milena Ožbolt, darilo Albine Muren iz Ljubljane
Skenirano: 31. 7. 2017
Oblika: fotografija (razglednici)
Zvočni posnetek: Stari trg, 12.7.2017, pojeta: Pavla Zabukovec in Danijela Gerl. Posnel Miloš Toni.

Advertisements
No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: