Skip to content

1949 Snežnik – Podiranje drevja z amerikanko

6. 06. 2018

– Grupa starih Kočevarjev pri podiranju lesa. Snežnik, 17. marec 1949.

Delavca v snežniških gozdovih podirata jelko z ročno žago “amerikanko”. Delavca sta najprej očistila okolico drevesa, obelila spodnji del jelke, napravila zasek, s tem sta določila smer padca drevesa, potem pa se lotila podžagovanja jelke.

Gozdno delo je bilo težko in nevarno. Jože Štefančič z Unca, ki je začel kot gozdni delavec, se ob delu izobraževal in postal revirni gozdar, je delo sekača pred uvedbo motornih žag nekako takole slikovito opisal: “Ko smo šli zvečer po končanem delu domov, so se mi roke vlekle po tleh.”

Še v osemnajstem stoletju so si pri sečnji pomagali le s sekirami. Sicer so si državne oblasti že v 18. stoletju prizadevale, da bi se pri delu uporabljala žaga; ocenjevali so, da pri delu s sekiro pride od 4 % do 20 % izgube lesa, pri uporabi žage bi izgubo omejili na 0,5-2,5 %. Žaga bi torej pomenila velik napredek na poti do boljšega izkoriščanja gozdov in lesa. Postavljeno je bilo vprašanje, ali naj ne bi pri podiranju drevja prepovedali sekire in uvedli za to delo žago. Na začetku 19. stoletja so oblasti pozvale okrožna glavarstva, naj poizvejo za mnenje pri pomembnejših zemljiških gospostvih. Iz poročil, ki jih je prejel gubernij (vlada), je razvidno, da so vsi soglašali glede prednosti, ki jih ima uporaba žage pred sekiro, kljub temu pa so imeli številne pomisleke zoper obvezno uvedbo žage:

  • žaga je znatno dražja od sekire, vsak podložnik si je ne bi mogel nabaviti;
  • žaga tudi ni uporabna na vsakem terenu; s sekiro je mogoče odsekati drevo nižje pri tleh;
  • za delo z žago sta potrebna dva, s sekiro pa seka lahko en sam;
  • podložniki bi se mogoče upirali novosti, tlaki z žago; nastal bi povod za nove pritožbe.

Da bi se žaga čim bolj in čim hitreje razširila, so nekatera okrožna glavarstva priporočila, naj bi zemljiška gospostva sama priskrbela žage in jih dala podložnikom pri gozdni tlaki. Skratka je prevladalo mnenje, naj žage prisilno ne uvajajo, namreč naj to prepustijo času. Le s poučevanjem so skušali podložnike prepričati, naj uporabljajo žago pri gozdnem delu.

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je fotografija označena s št. 4745/8a. Posnel jo je Jože Mally; podpis k fotografiji pa je: “Grupa starih Kočevarjev pri podiranju lesa, Snežnik, 17. marec 1949.
Za posek in prežagovanje so uporabljali v glavnem dve vrsti dvoročnih žag: žaga z enakokrakim (trikotnim) zobovjem – robidnica; in žaga s kombiniranim zobovjem – amerikanka.

Pri robidnici so isti zobje opravljali rezanje in odstranjevanje žagovine, pri amerikanki (fotografija) pa sta dve vrsti zob, trikotni režejo (rezalni zobje), “M” zob pa odstranjuje (struži) žagovino iz rezi (čistilni zob). Rezalni zobje so v paru, eden reže na eni strani, drugi na drugi strani rezi. Rezalni zobje so razperjeni (vsak v tisto stran, v katero reže), tako da je rez širši, kot je debelina žaginega lista, ker drugače žaga ne bi mogla teči.

Brušenje in razperjenje zob je bila prava znanost, po vaseh so bili specialisti, ki so opravljali to zelo natančno delo. Spomnim se, da sem kot mlad fant naši dve amerikanki nosil brusit Francu Jernejčiču, Špelnovemu, Slivice 19. Kar nekaj orodja je potreboval, da je dobro pripravil amerikanko: več vrst kvalitetnih pil in merilec za razperitev. Medtem, ko so se že uvajale motorne žage, smo na fakulteti pri vajah iz izkoriščanja gozdov še veselo brusili “amerikanke” (v obliki zob amerikanke izsekano pločevino). Še v študijskem letu 1962/63 smo študentje XIII. generacije gozdarjev na terenskih vajah iz predmeta izkoriščanje gozdov na Ravniku nad Lazami opravili posek drevja z amerikanko.

Janez Jerman je 1953 leta zapisal: “Gozdna žaga robidnica je pri nas precej v rabi. Ima manjšo zmogljivost od kombiniranega zobovja, ker mora isti zob istočasno dolbsti, obrezovati in čistiti.” 

Viri:

  • Franc Perko, 2005. Trpeli so naši gozdovi. Slovenski gozd in gozdarstvo v prvem desetletju po drugi svetovni vojni. 328 s.
  • Franc Perko, 2002. Zapisano v branikah. Gozdovi in gozdarstvo od Snežnika do Nanosa skozi čas. 272 s.
  • Janez Jerman, 1953. Izkoriščanje gozdov. 432 s.

Kraj: Snežniški gozdovi
Datum: 17. 3. 1949
Avtor: Jože Mally
Zbirka: Franc Perko – last Muzeja novejše zgodovine Slovenije
Skenirano: 17. 5. 2018
Oblika: fotografija

Advertisements

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: