Skip to content

1940 Bloška planota – Jože Čampa, stražar z Blok

7. 10. 2018
tags:

Ne prav natančna slika je portret Jožeta Čampe iz njegove knjige Na mrtvi straži, Roman z Bloške planote, najdaljši slovenski pokrajinski povesti (4 knjige, 1400 strani), ki jo je končal leta 1980. S tem izrednim delom je vnesel Bloke na zemljevid slovenskih literarnih pokrajin. Prav je, da se ohranja spomin na avtorja, katerega namen je bil rešiti pozabe “starinsko patino nekdanje ljudske govorice.” Od tod verjetno naslov “Na mrtvi straži”, ker želi ohraniti spomin na vse kmečko iz časa, ki je nepovratno minilo.

Letnica nastanka fotografije je določena približno; tedaj se je pisatelj vrnil iz Beograda v Ljubljano.

Jože Čampa se je rodil 1893 na Strmici (sedaj Benete) v hiši št. 3. Ljudsko šolo je obiskoval v Novi vasi in v Mokronogu, realno gimnazijo pa v Novem mestu. Med prvo vojno je bil na fronti, potem pa se je zaposlil na pošti v Ljubljani, nakar je prevzel pošto Rožek in še pošto Sv. Jakoba ob Vrbskem jezeru. Zaradi priključitve Koroške k Avstriji je 1920 zapustil Koroško in do leta 1932 delal na pošti v Ljubljani. Nato je bil dve leti na pošti v Novem Sadu in potem šest let na pošti v Beogradu. Med vojno je zopet delal na pošti v Ljubljani, nazadnje kot poštni inšpektor, kasneje pa v Splošnem stavbnem podjetju Tehnika v Ljubljani. Pred prvo vojno je bil član nacionalne organizacije Preporod, kasneje načelnik in tajnik Sokola. Med vojnama je bil še generalni tajnik vsedržavne poštne organizacije. Od leta 1922 je bil v zakonu z Antonijo Jan, v katerem sta imela hčerki. Umrl je v Ljubljani leta 1989.

Bil je neverjetno vesten raziskovalec in opisovalec preprostih kmečkih ljudi, njihovih običajev in njihove stoletne navezanosti na domačo zemljo. Roman opisuje ljubezen med Petračevim sinom Jurijem s Strmice in Alenko Lovšin iz Lužarjev, deklo pri Lesarjevih. Pri tem se bralec sooči z brezsrčnimi zakoni grunta, ki vpregajo ljudi (ženske in moške) v neželene zakonske zveze. O zakonskih zvezah se je na prelomu stoletja še vedno odločalo v interesu ohranitve posesti in je bila poroka med deklo in gospodarjevim sinom kljub ljubezni skoro nedosegljiva, življenja nezakonskih otrok in njihovih mater pa polna krivic in prezira. V tistem času neusmiljenega čistunstva je postajalo vedno bolj privlačno hrepenenje po svobodnejšem svetu – Ameriki, kjer naj bi bilo vsakomur dano uresničiti svoje sanje.

Roman je epopeja kmečkega stanu, obogatena z neprecenljivimi narodopisnimi in etnografskimi dejstvi. Natančni opisi kmečkih del, dogodkov, praznovanj, trpljenja, krivic in veselja, prepleteni s psihološko analizo čustvenega sveta oseb, ki nastopajo v romanu, pomenijo zakladnico za vsakogar, ki bo raziskoval preteklo življenje ljudi na Bloški planoti pa tudi širše na Slovenskem. Še posebej je dragocena uporaba starosvetnih besed, ki so iz našega jezika že izginile ali pa se vse manj uporabljajo – avtor sproti navaja sedanje sopomenke. S tem orjaškim delom je Jože Čampa nadvse uspešno obstal “na mrtvi straži” spomina na preklost, v kateri so živeli naši predniki.

Viri:

  • Jože Čampa: Na mrtvi straži, Roman z Bloške planote. Založba Math, d. o. o., Ljubljana, 2012 – 2015

Kraj: Bloška planota
Datum: 1940
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Mazi
Skenirano: 26. 9. 2018
Oblika: skenirano iz knjige Na mrtvi straži, Roman z Bloške planote

Advertisements
No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: