1940 Nova vas – Pesnik in pisatelj Ivan Čampa

O pisatelju Jožetu Čampi iz Benet je bil 7. 10. 2018 že objavljen prispevek, tokrat pa o pesniku in pisatelju enakega priimka Ivanu Čampi, katerega slika je povzeta iz njegove knjige Mlin v grapi. Obadva sta vnesla Bloško planoto na literarni zemljevid Slovenije. Leto 1940 je kot datum nastanka slike določeno približno; tedaj je izšla omenjena povest.

Kaj dosti o življenju tega talentiranega bloškega literata ni mogoče napisati, saj je dočakal komaj 27 let. Rojen 1914 v Nemški vasi na Blokah, očeta, ki je padel v prvi svetovni vojni, ni poznal. Otroštvo je preživel na Blokah, se hudo reven šolal v Ljubljani in Kočevju, maturiral pa leta 1938 na realki v Ljubljani. Vpisal se je na pravo, se preživljal s priložnostnimi deli in objavami, a študija ni dokončal. Po posredovanju pisatelja Finžgarja je dobil službo pri Novi založbi in se poročil s hčerko svoje stanodajalke. Potem je služboval v Marijanišču kot vzgojitelj, kasneje pa še na carini. Ko postane v okupirani Ljubljani pretežko, se z družino in prijateljem bolnim slikarjem Rikom Debenjakom preseli najprej v Nemško vas, potem pa v Novo vas. Tu kmetuje, čebelari, gobari. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto ga Italijani 27. julija 1942 ob petih zjutraj skupaj Stankom Lenarčičem in Francem Dobrilo pod Bradatko za vojašnicami v Velikih Blokah ustrelijo. V Enciklopediji Slovenije je napačno navedeno, da je bil ustreljen pri Sv. Vidu.

Pri lastni založbi je najprej objavil pesmi Šotor v zatišju z vsega 27 osebno izpovednimi soneti in Debenjakovimi jedkanicami. Zbirka pomeni njegov ustvarjalni vrh.

Njegovo edino objavljeno prozno delo Mlin v grapi (78 strani), izdano leta 1940, je idilična kmečka povest, v kateri nastopata pohabljena Matic, mlinar v Iški in njegova žena Tonca, s prizadeto nogo pa se je rodila tudi hčerka Francka. Prav opisi ljudi, ki jih je usoda že na začetku življenja nesrečno zaznamovala, kažejo na avtorjevo izjemno rahločutnost. Časovno obsega povest čas od mlinarjeve poroke, harmoničnega življenja številne družine v samotnem mlinu, do obdobja, ko sta najstarejša otroka ob žalosti staršev že odšla zdoma: sin Tonček za hlapca v Novo vas, hčerka Micka pa služit v Ljubljano.

Idilične kmečke povesti je tedaj pisal Janez Jalen (Ovčar Marko, Cvetkova Cilka) in Ivan Matičič (Petrinka, Dom v samoti), lahko pa bi v to zvrst tudi šteli Tavčarjevo Cvetje v jeseni in Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Opisi dogajanja v Mlinu v grapi so pomirjujoči: vaška skupnost spočetka gleda čudaškega Matica postrani, ko pa ustvari družino in je uspešen pri delu, ga začne ceniti, Tonca, ki je zaradi prizadete noge “že prav zgodaj izprevidela, da se ji želja po poroki ne bo nikdar izpolnila, zakaj nikogar ni, ki bi jo maral,” pa ljubeče in razumno vodi družino. Na koncu povesti, ko zvečer sedita Matic in Tonca pred mlinom, pove Matic nekaj, kar je želja vseh staršev: “Samo malo bi rad še živel tako kakor zdaj. Samo tako dolgo, da bo Lojzek pripeljal k nam tako nevesto, kakršna si bila ti. Ko bom lahko vzel v naročje prvega njegovega otroka, potem bom rad umrl.”

Še najboljši sonet iz zbirke Šotor v zatišju:

Viri:

• Ivan Čampa: Mlin v grapi. Založba Mihelač, Ljubljana, 1994
• Jože Tekavec: Dnevi preizkušnje, Odbor ZZB NOV Velenje, 1977

Kraj:
Datum: 1940
Avtor: neznan, slika skenirana z naslovnice knjige Mlin v grapi
Zbirka: Franc Mazi
Skenirano: 26. 9. 2018
Oblika: reprodukcija