Begunje 1970/71 – 2. razred dopoldan
V šolskem letu 1970/71 je v Begunjah 2. razred dopoldan obiskovalo 18 učencev. Z njimi je bila razredničarka Jožica Košir. Tokrat so se slikali pod lepo cvetočimi kostanji, ki so rasli ob šoli. Fotograf Jože Žnidaršič je spet povedal kakšen zanj značilen dovtip, saj se večina učencev sproščeno smehlja. On je pač to znal!
Na nasprotni strani šole ob Kulturnem domu je stala manjša hiša, ki je danes ni več. V njej je živel starejši par. Pred njuno hišo je bila vodovodna pipa. Otroci so radi tekali k njima čez cesto in si iz pipe privoščili požirek hladne vode. Lastnika sta jim to vedno dovolila in tako so lažje počakali na avtobus.
Spomini se ustavijo včasih tudi ob manj prijetnih trenutkih. Eno takih je spomin na ravnilo v rokah učiteljice. Z njim je namreč tepla učence po rokah, kar je bilo zelo boleče in ponižujoče. Še posebno, če si jih dobil zaradi neznanja ali pa celo po krivici. Saj samo to, da si “hribec”, nikoli ne bi smel biti povod za kazen! Prsti na rokah so tako boleli in zatekli, da so si sošolci med seboj pomagali pri prenašanju šolske torbe. Kaj bi se ob taki kazni zgodilo danes? Izvedela bi javnost, bralo bi se povsod in ne samo v starih slikah.
- Marja Tekavec,
- Tončka Otoničar,
- Zdenka Štritof in
- Marija Petrič.
Stojijo:
- Franc Lenarčič,
- Janoš Purkart,
- Iztok Korošec,
- Jože Meden in
- Berto Hribljan.
- Bojana Bavdek,
- Magda Štritof,
- Silva Korošec in
- Sonja Petrič.
Stojijo:
- Dušan Pirman,
- Franci Hribljan,
- Janez Borštnik,
- Janko (Janez) Pirman in
- Vili Šivec.
- Za njimi je razredničarka Jožica Košir.
Na spisku je 19 oseb, toda pod št. 1 se je podpisala razredničarka Jožica Košir.Viri:
- Martina Mele
- Tončka Sernel
Kraj: Begunje
Datum: 1970/71
Avtor: Jože Žnidaršič
Zbirka: Marija Otoničar
Skenirano: 17. 12. 2018
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Bom dodal se svoj komentar na :”Saj samo to, da si “hribec”, nikoli ne bi smel biti povod za kazen!”Lej,tov. Kosirjeva je bila res znana po tej metodi ucenja,ampak je bila zato precej pravicna.Doma je bila iz Dobca in jaz prav tako,poznali smo se od malih nog,pa sem jih ravno tako pokasiral,ene stirikrat klofutan,zareca usesa pa nestetokrat.Po prstih pa sem dobil menda “samo”enkrat in sicer ker sem malical stoje med vrati v ucilnico.Spomnim se imela je v katedru(miza ucitelja v razredu)v predalu celo tako palcko dolgo ene tredeset cm.za take namene.
Kar je pa bilo najhujse,po koncanem drugem razredu,me je oce poslal k njim domov(k markotovim v Dobcu)da se ji zahvalim za ucni uspeh.Dal mi je dve kili medu in nesi …Bila je to tezka pot,verjemite …
Tudi mene je Koširjeva tovarišica učila, a se ne spomnim da bi koga kaznovala s šibo ali ravnilom, čeprav sem bil eden od bolj živahnih učencev.
Imamo pac razlicne izkusnje,se pa clovek dolocene stvari zapomni zavedno,posebno tiste ki izstopajo iz vsakdana.
Ja, bila sem ena tistih, ki sem jih dobila z ravnilom po rokah, samo zaradi tega, ker nisem napisala naslova pri domači nalogi. boleča izkušnja.