1955 Velike Bloke – Pri spodnji štirni

 Voda je vir življenja, brez vode ni nič, brez pitne vode pa sploh nič. Kroži tudi rek, da voda še za v šulen ni dobra, držijo pa seveda prve trditve. Od nekdaj so se ljudje naseljevali ob vodnih virih. Posebej je to veljalo na kraškem svetu, kjer voda hitro izgine v požiralnikih ali pa ob sušah presahne. Ob izvirih in vodnjakih – štirnah po bloško – je potekal velik del vaškega življenja. Ljudje so hodili po vodo za gospodinjstvo, napajali živino, prali zelenjavo in svinjsko skuho, prali perilo in v jeseni namakali lesene kadi in čebre, da so se doge napile in je bila posoda primerna za kisanje zelja in repe. Vsakodnevna opravila torej, obenem pa priložnost za pogovor, izmenjavo novic in čenč pa tudi kakšen spor se je skuhal ob tem.

Pri spodnji štirni v Velikih Blokah je neznani fotograf ujel poletni utrip vaškega življenja. Moralo je biti kakšno nedeljo dopoldne. Ob nedeljah se sicer na polju ni delalo po seno pa se je šlo lahko, zlasti če je grozila nevihta. Kot se vidi na sliki, so od Slivnice že grozili kopasti oblaki. Gorupovi dekleti sta prišli po vodo in oprat solato za kosilo, po vodo je prišla tudi Gregorjeva mama Johana. Froletov France je izkoristil priložnost in ustavil voz s senom. Joškotova hiša je čisto ob štirni in domača fanta Lojze in Jože sta bila ob štirni cele dni in imela preštete vse klene, ki so plavali v vodi, čakajoč na mrčes in ostanke solate. Okoli štirne in na makadamski cesti je bilo polno kravjekov, v katerih smo si otroci v hladnejših poletnih dneh pogreli bose noge.

Navzgor po vasi se izmenjujejo hiše krite s slamo in opeko. Izstopa enonadstropna hiša, kjer je bila pred drugo svetovno vojno gostilna in trgovina Bratok, v času nastanka te slike pa je bila to že hiša Malizijevega Lojzeta in v njej poslovalnica trgovine Škocjan. Na desni strani ceste so s slamo krite še Pavlova hiša, ki jo zakriva senen voz, Srnelova hiša, ki na strehi že kaže rebra in Petronova hiša. S ceglom so krite Enžakova, Froletova in Bregarjeva hiša. Na levi je stara Marentova hiša, s katero smo se že srečali. Brez kakšnih arhitekturnih odlokov ali predpisov imajo vse hiše lepo oblikovana ostrešja z značilnimi čopi.

• Pepca Modec – Gorupova se je pozneje poročila h Košmrlju v Ribniško dolino.
• Johana Marolt – Gregorjeva je kljub belemu nedeljskemu predpasniku iz previdnosti za h štirni obula gumijaste čoule.

• Micka Modec – Gorupova z vedrom in skledo solate se je pozneje poročila z oficirjem Pajotom Šešum in odšla v Maribor. Njena vnukinja je Anja Šešum, dosedanja članica tekmovalne ekipe smučarke Ilke Štuhec. Bločana res najdeš povsod! 92 letna Micka še vzdržuje stike z domačimi na Blokah.
• France Drobnič – Froletov je skočil po seno in si kljub temu vzel čas za slikanje. Njegova lisca to mirno prenašata, običajno so voli vsak tak postanek hitro izkoristili za ceranje.

• Brata Jože in Lojze Modic – Joškotova sta bila takrat stara 13 in 15 let. Bosonogi Jože je bil takrat še osnovnošolec, Lojze pa se je že učil mizarske obrti pri mojstru Stankotu pri Krampljah. Videti je, da jima je kratke hlače izdelala šivilja, sestrična Zinka žena Froletovega Franceta.
   
  Fanta komaj čakata večera. Ko je legel mrak in so vse štiri Pavlove ženske – mati in tri hčere – sedle k večerni molitvi, sta skočila v štirno in se okopala. Drugače je bilo to povezano z vpitjem Pavlove Johane: “Ala uən, koku buo blagu pilu, če bi si buoste vi ritə pralə nuotrə!”.

Slovarček:

• šolen: čevelj
• ceranje: lulanje
• skuha: vsebina svinjskega kotla
• čoulə: gumijasti škornji
• blagu: živina

Viri:

• Zorka Modec – Gorupova, Velike Bloke

Kraj: Velike Bloke
Datum: 1955
Avtor: neznan
Zbirka: Zinka Drobnič
Skenirano: 9. 1. 2015
Oblika: fotografija