1941 Novi Kot – Prostovoljna gasilska četa
Ko je g. Rudi Malnar s Trave (Občina Loški Potok) – Jurcletov po domače – pred leti čistil podstrešje, mu je prišel pod roke moder zvežčič, ki je bil last Gasilskega društva Novi Kot pred 2. svetovno vojno. V njem je popisan ves inventar društva, ki so ga imeli na voljo 28. 9. 1941. Podpisana sta tajnik Anton Mihelič (Podleščev) in predsednik društva Valentin Mihelič (Žrvampov). Imeli so svoj žig, na katerem piše: Prostovoljna gasilska četa v Novem Kotu Župa Ljubljana. V sredini je orel, tak, kot je bil takrat v jugoslovanskem grbu.
Po sedeminsedemdesetih letih se je zvezek našel, ne ve pa se, kako je prišel na Travo, saj je bil 29. 7. 1942 z vsemi drugimi objekti v Novem Kotu požgan tudi Gasilski dom z vsem inventarjem in s kroniko društva. Hvala g. Rudi, da ste nam ga vrnili. Nam Binklarjem to veliko pomeni.
Vaščani Novega Kota so leta 1935/36 odkupili od Gejbčevih kos zemlje, kjer je stala njihova stara hiša, ki je pogorela. Na pogorišču stare hiše so Gejbčevi postavili manjši skedenj, ki so mu vaščani rekli “Gejbčev skedniček”. In na tem mestu so po odkupu v letih 1936/38 zgradili nov gasilski dom (12 m krat 9 m) s hišno številko 34. Stal je nasproti Pargarjevih čez cesto. Na žalost jim je služil zelo kratek čas, Italijani so ga čez štiri leta požgali. Domnevam, da sta vasici imeli samostojno gasilsko društvo, saj sta imeli okrog sto hiš, samo Novi Kot jih je imel 46. V vsaki hiši pa je bivala številna družina. Nikjer nisem našla podatka, od kdaj je društvo delovalo. Če kdo karkoli ve o delovanju društva pred drugo vojno, naj me dopolni.
Prevzela me je vsebina in način popisa inventarja, ker je zelo lepo, čitljivo in natančno napisan. Poleg zgradbe in zemlje okoli nje je gasilsko društvo posedovalo še ročno brizgalno, dva komada cevi okrog 25 m, dve tlačni cevi po 4 m, cedilo, mlaznico, trobento, 3 svetilke, 8 dolgih miz, 4 dolge klopi in 9 kratkih. Poleg inventarja za gašenje je popisana še steklena roba (steklenice, kozarci, krožniki, metla, pipa). Zapisan je celo mali glažek za šnops. Gasilci zdaj lahko primerjate vašo imovino in to, ki so jo imeli Binklarji 1941 leta – kakšen napredek.
Okrog leta 2000 so Binklarji zgradili na mestu, kjer je bila nekoč šola, nov gasilski dom, ki ga uporabljajo v različne namene. Gasilskega društva nimajo, je pa nekaj vaščanov včlanjenih v PGD Podpreska. To so: Toni Cimprič, Simon Cimprič, Mirko Pantar, Sašo Pantar in Maks Lavrič iz Starega Kota, ki je predsednik društva. Ima pa Novi Kot tudi gasilski podmladek (hčerkici Simona Cimpriča – Hana in Lara ter Sašov sin Gabrijel).
12. 10. 2018
Spredaj je doprsni kip Jakoba Turka. Bil je prvi slovenski inženir kemije, agrokemik in strokovnjak za travništvo. Rojen je bil v Novem Kotu 2. 7. 1872 v hiši, ki je pred 2. svetovno vojno stala na tem mestu in so jo kasneje preuredili v osnovno šolo. Umrl je v Ljubljani 19. 10. 1935.
Slovarček:
- glažek: kozarček
- mlaznica ali muštek: nastavek pri cevi za gašenje ali ročnik
Viri:
- ustni vir: Irena Klepac, Miloš Toni
- pisni vir: Zapiski Franca Miheliča (Podleščevega)
Kraj: Novi Kot
Datum: 28. 9. 1941 in 12. 10. 2018
Avtor: Anton in Valentin Mihelič
Zbirka: Irena Klepac, Toni Miloš
Skenirano: 16. 5. 2019
Oblika: dokument, fotografija
RSS - Posts
Prav uživam, ko se s tvojimi prispevki pred mano razgrinja podoba kraja, ki sem ga tako malo poznala!Vsa čast,Tilka!.
Ampak pri gasilcih in sploh v življenju pa nobena oprema nič ne pomaga, če ni srčnosti in pripravljenosti pomagati, čuta za druge ljudi, povezanosti, požrtvovalnosti in solidarnosti – za vse to pa so gasilci vedno bili in ostajajo vzor. Z drugo besedo: včasih tudi skromna oprema zaleže, če je v pravih rokah.
Po ukazu visokega komisarja italijanskih zasedbenih oblasti so morala v drugi polovici leta 1941vsa takratna gasilska društva popisati svojo imovino, popise predati Italijanom in čakati nadaljnih ukazov .S 1 11.1941 so bile ukinjene gasilske čete, župe, vsa imovina je postala italijanska, dotedanjega gasilstva je bilo konec. Ob poletni ofenzivi 1942 je bilo mnogo gasilskih domov v takratni Ljubljanski pokrajini požganih z opremo in dokumenti vred. Tudi v Novi vasi in Ravniku na Blokah tako kot v Novem kotu. K sreči so se ohranili posamezni dokumenti kot ta popis.
G. Alojz Mazi hvala za dopolnilo k moji objavi.
Pred to objavo mi je kopijo zapisnika posredovala Irena. Bila sem ga zelo vesela, saj ga je napisal moj stari ata Mihelič Anton (Žrvampov). Pisavo poznam, saj imam še shranjene čestitke, ki mi jih je poslal za rojstni dan. Predsednik je bil njegov bratranec Mihelič Valentin (Podleščev) in ne Žrvampov, kot je navedeno v besedilu.
Danica Prelovšek rojena Cimprič.
Rojstna hiša Jakoba Turka je stala višje proti meji, na levi strani ceste, malo pod zadnjo hišo pred mejnim prehodom in ne na mestu, kjer je stavba na sliki.
Hvala za pojasnilo in mi oprostite za napako. Napisala sem to, kar sem izvedela od vaščanov. Dobro pa se spominjam pogorišča – ruševin njegove rojstne hiše. Zdaj tudi ruševin ni več, ki bi pričale, da je tu stala ena izmed večjih hiš v Novem Kotu pred drugo svetovno vojno.