Cerknica 1971/72 – 7. a razred
25. 05. 2020
V šolskem letu 1971/72 se je štiriindvajset učencev 7. a razreda slikalo pred šolo. Z njimi je njihova razredničarka Vera Kravanja. Smeh se je razlezel na obraze učencev kot nalezljiva bolezen. Oh, ko bi se danes spomnili, kaj nam je tistega dne zaupal naš fotograf – Bajčkov ata. Žal se ne, očitno pa je bilo zelo zabavno. In ob tako nasmejanih obrazih se je v spomin spontano prikradla misel iz nekoč tako priljubljene spominske knjige.
Le enkrat, enkrat rožice cveto,
spomladi le dehtijo.
Le enkrat, enkrat mladi smo,
zatorej zdaj živimo!
spomladi le dehtijo.
Le enkrat, enkrat mladi smo,
zatorej zdaj živimo!
Prva vrsta:
- Liljana Bahunek,
- Nevenka Komac in
- Vesna Gašparič.
Druga vrsta:
- Alojz Baraga,
- Matjaž Kebe,
- Jože Brence in
- Heda Žnidaršič.
Tretja vrsta:
- Viko Opeka,
- Branko Škof in
- Jože Tavželj.
Prva vrsta:
- Cveta Lavrič,
- Jožica Primožič,
- Bernarda Dovjak in
- Lojzka Šparemblek.
Druga vrsta:
- Irena Kranjc,
- Cveta Bogovčič,
- Breda Semič,
- Jolanda Ileršič,
- Vlasta Cimermančič in
- razredničarka Vera Kravanja.
Tretja vrsta:
- Franc Zakrajšek,
- Janez Škerl,
- Matjaž Kajtna,
- Vito Kralj in
- Milan Janeš.
Viri:
- Jože Brence
Kraj: Cerknica
Datum: 1971/72
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Osnovna šola Cerknica
Skenirano: 5. 5. 2015
Oblika: fotografija
2 komentarja
leave one →
Stare slike 
Ali mladina še uporablja spominske knjige? V naših časih so bile ne samo tradicija in moda, ampak za vedno tudi pomembna vez in vir vsakovrstnih spominov in modrosti… Ker je bilo nekaj zapisati in praviloma tudi narisati vanjo včasih kar težka naloga,smo veselo prepisovali verze iz starejših takih knjig, ob tem vsako temeljito “preštudirali” in se tako mimogrede navzeli misli iz njih. Le Marička Žnidaršič je napisala originalno pesem z naslovom Pionirki v spominsko knjigo, kjer naroča:
“Bodi močna kot so močne
naše gore,
glej, prav nihče ukloniti
jih ne more.
Bodi silna kot je silna
kraška burja,
z dvignjeno glavo korakaj
skoz neurja!
Bodi trdna, kot so trdne
naše skale,
glej, nikoli, pred nikomer
niso pale.
Bodi dobra kot je dobra
naša zemlja,
misel nanjo naj povsod ,
povsod te spremlja!”
Saj ne, da jo še znam na pamet, le toliko, da sem jo lahko prepisala iz zbirke Človek in zemlja, iz okoli leta 195?, ki jo je z risbami ilustriral Lojze Perko.
Všeč mi jeLiked by 5 people
Pri tem prispevku bi se podal tudi ta verz:
Spominjaj se uric, spominjaj se dni,
ko skupaj gulili smo šolske klopi. 🙂
Všeč mi jeLiked by 4 people