Skip to content

1935 Rakek – Frančiška Beričič

7. 06. 2020

V Matičičevi družini, po domače Žlincovi, se je 13. decembra 1879 rodila Frančiška. Ime je dobila po zavetniku Frančišku Saleškem.

Trgovskega poslovanja se je izučila pri Ivanki Mekinda v Topolu pri Begunjah. Leta 1909 se je poročila z Andrejem Beričičem, ki je imel trgovino na Rakeku. Rodile so se jima tri hčere in sin. Moža so poklicali v vojsko in ga poslali v Galicijo. Tam je 8. septembra 1914 umrl, kmalu za njim pa tudi še ne leto dni star sin. Izgubi sta jo zelo prizadeli in do smrti je nosila črnino.

Sama je skrbela za otroke in trgovino. Uteho in pomoč je iskala v molitvi in mašah. Ljudem je rada pomagala. Njena velika želja je bila, da bi na Rakeku dobili svojega duhovnika. Veselila se je načrta za novo cerkev, a je ni dočakala. V njeni hiši je bila vedno na voljo soba, kjer so lahko prenočili duhovniki, ki so prihajali na Rakek maševat. Ob birmi je tam prespal tudi škof Rožman. Sodelovala je v Prosvetnem društvu in veliko pomagala pri gradnji Ljudskega doma. Finančno in v molitvi je podpirala reveže, katoliške ustanove, cerkve in misijone. Nabirala je člane za Družbo sv. Mohorja in leto pred smrtjo postala celo poverjenica na domači kraj. Več let je bolehala na pljučih, zaradi česar je bila dvakrat na Rakitni. Zdravje se ji je sicer izboljšalo, a ozdravela ni. Četrtega julija 1935 je umrla. Ob njeni smrti je nekdo rekel: »Umrla je duhovna mati naše vasi.« Na zadnji poti so jo pospremili številni ljudje.

Konec 14. stoletja so se zelo razširili odpustki, zato so se romarske podobice in drugi spominki združili s spominom na prejete odpustke. Kasneje so nanje tiskali molitvice, ki jih je bilo potrebno zmoliti za dosego odpustka. Veljale so za nekakšne »svetinjice« zato so jih romarji prinašali v dar prijateljem in znancem. Sredi 18. stoletja se je med meščanstvom začela sveta podobica udomačevati kot spomin prijateljstva. Sveta je postala šele, ko je dobila primeren napis. Pojavile so se različne spominske podobice: za krst, birmo, god, novo mašo, poroko, zaroko, smrt in še mnoge druge priložnosti.

Na prednji stani podobice je Kristus, ki nese svoj križ na Kalvarijo alias Golgoto, kar pomeni lobanja. Nosi napis: »Če hoče kdo priti za menoj, naj vzame svoj križ in hodi za menoj.« Bolj enostavno povedano tako, kot je rekel župnik Tantadruju, ko si je želel umreti – je treba trpeti, preden se pride do jame.

Slovarček:

  • alias: z drugim imenom
  • Tantadruj: vaški posebnež iz novele Cirila Kosmača z enakim naslovom

Viri:

  • Slovenec: političen list za slovenski narod (06.07.1935), letnik 58, številka 152a. URN:NBN:SI:DOC-G1PZ607C from http://www.dlib.si
  • Mal, Josip (1934). Božjepotni spomini in “odpustki”. Etnolog (Ljubljana), knj. 7, str. 186-192. URN:NBN:SI:DOC-LDBBZVSG from http://www.dlib.si

Kraj: Rakek
Datum: 1935
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 9. 3. 2020
Oblika: tiskovina

2 komentarja leave one →
  1. Anonimnež permalink
    7. 06. 2020 07:55

    Letnico rojstva bo treba popravit . Je najbrž škrat zamešal 9 pa 7 .

    Všeč mi je

  2. Anonimnež permalink
    7. 06. 2020 15:44

    Frančiška Matičič,poročena Beričič roj. 13.12.1879
    otroci: Frančiška roj. 16.2.1910,
    Marija-Ana,roj. 29.7.1911, poročena z Baraga Alojzijem,
    Jožefa, roj. 19.3.1913 in
    Alojzij-Andrej, roj. 4.7.1914

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: