1933 Stari trg – Drama Rdeče rože
Jernej Dimic (1871–1943) je odigral pomembno vlogo na področju kulturno prosvetnega izobraževanja delavcev in prebujanja njihove delavske zavesti. Bil je obratovodja na parni žagi Marof in na njegovo pobudo je bila 1919. tu ustanovljena podružnica lesnih delavcev. Postal je prvi predsednik sindikata lesnih delavcev. Takratni žagarski delavci, organizirani v sindikat lesnih delavcev, so bili pod močnim vplivom socialdemokratskih oportunistov. Na pobudo obratovodje Jerneja Dimica in še nekaterih najaktivnejših članov sindikata je bilo leta 1922 ustanovljeno delavsko kulturno društvo SVOBODA. Društvo je skrbelo predvsem za izobraževanje, dvig proletarske zavesti in za razvedrilo članstva. V okviru društva je delovalo več sekcij: dramska in pevska sekcija, tamburaški zbor, knjižnica in nekaj časa celo telovadno društvo. Zelo uspešna je bila dramska sekcija pod vodstvom Jerneja Dimica, ki je bil hkrati zelo dober režiser. Člani društva so prvotno imeli sestanke, kjer so pač dobili prostor. Še istega leta pa so dobili streho nad glavo. Na predlog Jerneja Dimica in Feliksa Razdriha so zgradili delavski dom, imenovan »baraka«, ker je bil ves iz lesa. Stal je nekje na območju današnjega Marofa. Odprt je bil 11. 6. 1922. Društvo se je srečevalo z najrazličnejšimi težavami, kljub temu pa je dvigovalo izobrazbeno in politično raven članov. Prireditve so bile zelo dobro obiskane in so se uspešno kosali z orli in sokoli.
Jože Moškrič – delavec, narodni heroj, pisateljski samorastnik (1902–1943) je izšel iz duha dobe, v kateri je velike politike in umetnike vrglo na površje tudi delavstvo in ne le izobraženstvo. Njegova drama Rdeče rože so osvojile slovenski oder v tridesetih letih 20. stoletja. Moškričev dramski prvenec je bil prvič uprizorjen 1932, nekoliko dopolnjen pa 1933 … Ko sem prebrala vsebino, morda se motim, se mi je zdelo, da je Dimic videl svoj odsev in odsev takratnega dogajanja med delavci in lastniki v drami in jo izbral za uprizoritev s svojimi igralci in s tem dodal kamenček k izobrazbi delavcev in širjenju njihovega obzorja.
Drama v petih dejanjih prikazuje težko življenje delavcev, delovanje sindikalnih delavskih zaupnikov, ki se zavzemajo za delavstvo, ne glede na morebitno osebno in družinsko škodo. Delavci se združijo in Filderju zagrozijo s stavko. Napredna miselnost je delavce še bolj povezala ne glede na posledice. Njihov zaupnik Tone J. uživa v njihovem zaupanju, ki ga ne bo zlorabil in jih bo od uspeha do uspeha pripeljal do končne zmage.
Ker je bila slika posneta leta 1933, so že vsi pokojni. So pa krajani in nekdanji člani društva prepoznali kar precej sodelujočih.
Zadaj:
- Lojze Kraševec,
- Franc Modic,
- neznan,
- neznan,
- neznana.
Sedijo:
- Mirko Žnidaršič,
- Marija Intihar,
- neznan,
- Trudnova,
- neznan.
- neznan,
- Vencelj Strle,
- Ludvik Gregorič,
- Matevž Hace,
- Matija Koren.
Sedijo:
- Franc Žnidaršič,
- Francka Palčič,
- Jelatič,
- Lojze Strle.
Viri:
- Notranjski listi I.
- https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NTRKZUF1/b12642a7-fc34-4e6a-8e73-21cd8b99d60c/PDF
- Zbornik ob 85. letnici DPD Svoboda, Loška dolina, november 2007.
Kraj: Stari trg
Datum: 1933
Avtor: neznan
Zbirka: Andreja Buh
Skenirano: 12. 11. 2020
Oblika: fotografija iz zbornika
“Baraka” na Marofu je bila postavljena severovzhodno od “mašinhauza” le kakih 20 metrov stran in je stala še do približno šestdesetih let, ko so v njej našli zasilno bivališče priseljeni delavci iz Hrvaške. Pred tem so v njej potekali sindikalni sestanki, pa tudi prireditve, na primer silvestrovanje kakega leta 1954 in podobno.
Več o Jerneju Dimicu in delavskem gibanju žagarskih delavcev piše Matevž Hace v knjigi Prijatelji in znanci.